5. november
Danes goduje ZAHARIJA
Ime Zaharija je svetopisemsko ime, ki se v hebrejščini glasi Zekharjahu in je zloženo iz zakhar ‘spomnil se je’ in Jahu, ki je skrajšano iz Jahveh Bog (“Bog se je spomnil”).
Moška različica imena je Zaharijo.
5. november
V LJUBLJANI ODPRTO PRVO OTROŠKO ZAVETIŠČE
Leta 1828 so odprli prvo otroško zavetišče na Ogrskem.
Tudi pri nas nismo veliko zaostajali, saj so v Ljubljani že 5. novembra 1835 odprto prvo otroško zavetišče pri nas.
KOT BI BILI V DOMU STAREJŠIH
Starejši od 65 let in oboleli iz Slovenske Bistrice in Poljčan lahko zaprosijo za brezplačno pomoč na svojem domu
V Slovenski Bistrici je zaživel projekt, ki so ga poimenovali Dom doma. Ministrstvo za zdravje je junija lani objavilo razpis za preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše. Na razpis sta se skupaj prijavila Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica.
Da ne bi bili tisti v domačem okolju na slabšem
“Do vseh novih storitev, ki bodo ponujene brezplačno iz projekta Dom doma, so upravičene osebe, ki so starejše od 65 let in zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil potrebujejo pomoč druge osebe. Upravičenci morajo imeti stalno ali začasno prebivališče v občini Slovenska Bistrica ali občini Poljčane,” pojasnjuje Iva Soršak, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane.
Delež starejših v Sloveniji in v svetu zelo narašča. Zaradi demografskih sprememb, vse večjega števila kroničnih obolenj, dolgotrajnih duševnih in socialnih stisk, različne oslabelosti in invalidnosti je samostojno življenje v domačem okolju oteženo, zato je zelo potrebna pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih. Zdaj veljavni sistem zagotavlja največji obseg pomoči osebam, ki so vključene v institucionalne oblike storitev (domovi za starejše). Osebe, ki ostanejo v domačem okolju, pa so pogosto v slabšem položaju, zlasti zato, ker nimajo dostopa do integriranih storitev zdravstvene nege, socialne oskrbe in rehabilitacije.
Storitve v okviru projekta Dom doma bodo za vse upravičence projekta brezplačne. Nove storitve obsegajo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (transfer težje pokretnega ali nepokretnega uporabnika, umivanje celega telesa, oblačenje in slačenje, pomoč pri hranjenju in pitju, spremljanje vitalnih funkcij …), storitve za ohranjanje večje samostojnosti (fizioterapija, delovna terapija) ter pomoč pri pripravi in jemanju zdravil.
V projekt vključenih 24 zaposlenih
Vlogo lahko pridobite v prostorih vstopne informacijske točke (VIT-točke), ki so jo pred dnevi odprli v bivši poslovni stavbi podjetja Granit (Ljubljanska cesta 69, 2310 Slovenska Bistrica, telefon 051 269 612). Lahko jo najdete tudi na spletni in facebook strani projekta Dom doma. Prav tako so vloge na voljo v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane in v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica (v ambulantah družinske medicine, pri patronažnih sestrah in pri socialnih oskrbovalkah pomoči na domu, v recepciji doma v Poljčanah in v slovenskobistriški enoti).
Strokovna vodja projekta je Urška Zajšek Moder. V projekt je vključenih 24 zaposlenih, devet od teh iz zdravstvenega doma, ki bodo na terenu, torej pri uporabnikih doma, izvajali delovno terapijo, fizioterapijo ter dajali psihološko in drugo pomoč. Projekt, ki ga bodo zaključili predvidoma junija 2022, bo dal odgovore na ključna vprašanja, koliko je ljudi, ki potrebujejo tovrstno pomoč, kaj potrebujejo ter katere institucije in stroke vključiti. Projekt je vreden okoli 2,6 milijona evrov ter ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Ob odprtju vstopne informacijske točke v Slovenski Bistrici (Dom dr. Jožeta Potrča)
USODEN PADEC S STREHE
V nedeljo, 5. novembra, sta 53-letni domačin in njegov 21-letni sin opravljala dela na novozgrajenem objektu v Krasni na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica. Med delom je oče padel s strehe z višine okoli šest metrov na asfaltno podlago in se ob tem hudo poškodoval. Zdravniško so ga oskrbeli reševalci bistriškega zdravstvenega doma, a so bile poškodbe prehude, in moški je malo pred 16. uro umrl.
VIR: čk, Večer
PREDAVANJE MAJE ŠUBIC
Erasmus Darwin (1731–1802) zdravnik, pesnik, izumitelj, botanik, filantrop
Slikarka Maja Šubic nam je 5. novembra ob zaprtju svoje razstave pripravila zanimivo predavanje o dedu znamenitega Charlesa Darwina, Erasmusu Darwinu. Njegova zdravniška slava je bila velika in sam kralj Jurij III. ga je snubil, da bi postal njegov osebni zdravnik. Zavrnil ga je vedoč, da bi mu služba na dvoru omejevala svobodo pri številnih dejavnostih, s katerimi se je ukvarjal. Neprestano je razmišljal, kako bi izboljšal svet okoli sebe, kar ga je vodilo do izumov, kot so horizontalni mlin na veter, dvigalo za dvigovanje ladij v kanalih, govoreči stroj, stroj za kopiranje, različni stroji za beleženje vremena in umetni ptič. Naredil je tudi skico motorja, ki bi kot pogonsko sredstvo – podobno kot sodobna vesoljska plovila – uporabljal kisik in vodik. Ker pa se je bal, da bo njegova izumiteljska strast škodila njegovemu zdravniškemu ugledu, ni ničesar patentiral.
Ko so med gradbenimi deli za Grand Trunk Canal naleteli na kosti neznanih živalskih vrst, je Erasmus ob slednjih dobil idejo, da so to kosti že izumrlih živali in da se vrste skozi dolga obdobja verjetno spreminjajo. Na svojo kočijo je pod družinski grb, na katerem so bile upodobljene tri školjke pokrovače, dodal napis Econchis omnia, kar pomeni vse iz školjk. Tako je kar 65 let pred svojim vnukom nakazal in širil idejo o evoluciji. To je motilo cerkvene veljake in ker se je bal, da bo zaradi tega izgubil premožne paci-ente, je napis na kočiji kasneje izbrisal, obdržal pa ga je kot svoj Ex Libris. Med njegovimi najboljšimi prijatelji je bil Josiah Wedgewood, ustanovitelj še danes najpomembnejšega angleškega podjetja za izdelavo porcelana. Skupaj sta bila pobudnika številnih velikih projektov gospodarske in družbene narave. Eden takih je bila gradnja Grand Trunk Canala, plovne poti, ki je povezala reki Trent in Mercy. Wedgewood se je za veliki gradbeni podvig zavzemal zato, ker se je pri prevozu po razdrapanih lokalnih cestah veliko njegovega krhkega tovora uničilo, Erasmus pa zgolj zato, da bi kot zdravnik udobneje potoval do pacientov, saj se je precej preobilen v kočiji dodobra namučil.
Charles svojega deda ni nikoli srečal, saj seje rodil sedem let po njegovi smrti. Poznal je Zoonomio, v kateri Erasmus piše o evolucijskih idejah, a je vpliv teh na svoja odkritja vedno zanikal. Bil je v dvomih, ali naj Erasmusovo pisanje o evoluciji poveličuje in s tem tvega, da ga obtožijo plagiatorstva dedovih idej, ali naj ga raje zapostavi. Odločil se je za slednje. O njem je sicer napisal drobno knjižico, vendar le kot prispevek k družinski zgodovini, ne pa zato, ker bi čutil, da bi bilo treba Erasmusovo življenje in delo ovekovečiti.
Poleg Charlesa je bil svetovno slaven še en Erasmusov vnuk. To je bil Sir Francis Galton. Erasmus je zelo rad jedel. Oboževal je sadje, sladkor, smetano in maslo, kar je skupaj z dejstvom, da je sovražil fizične dejavnosti, botrovalo temu, da je moral imeti mizo, za katero je sedel, polkrožno prirezano … in služabnika, ki je pred njim hodil po hišah in preverjal, ali je strop v sobah pacientov dovolj močan, da ga bo zdržal … in štirinajst otrok … in …
VIR: Silvo Husu, Informator
FOTO: Maja Šubic med predavanjem (Tjaša Korošec, Studio Bistrica)
5. november 2012
PGD PRAGERSKO ZOPET POMAGALO PRI POPLAVAH
5. novembra 2012 je naše območje zajelo močno deževje in povzročilo dokaj velike poplave. Gasilci PGD Pragersko smo se takoj lotili reševanja premoženja krajanom v krajevnih skupnostih Pragersko – Gaj in Leskovec – Stari Log. Ta mesec je šest naših članov nudilo pomoč krajanom Dupleka pri odpravi posledic poplav Drave.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Naslovnica almanaha
ODPRTJE RAZSTAVE STOJANA KERBLERJA
V četrtek, 5. novembra 2009, so ob 17. uri v Galeiji grad v bistriškem gradu odprli razstavo fotografa Stojana Kerblerja. Razstavo je pripravil Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, na odprtju je v kulturnem programu nastopilo KUD Nonet Vivere.
VIR: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
FOTO: Stojan Kerbler, Slovenski trg, 2004
AMALIJA IN STANKO LESKOVAR, POROČENA ŽE 60 LET
V času obarvane jeseni, ko narava nesebično nudi svoje lepote, je bilo danes, v nedeljo, 5. novembra, na turistični kmetiji pri Joklu na Leskovcu zares slovesno. V krogu svojih najdražjih in prijateljev, ki jih imata rada Amalija in Stanko Leskovar iz Starega Loga pri Pragerskem – v dobrem in hudem sta poročena že 60 let -, proslavila nenavadno visok biserni jubilej.
Amalija in Stanko sta se podala na skupno pot leta 1947, rodila sta se jima sin Stanko in hčerka Jelka. Dneve pa jima lepšajo že štirje vnuki in pet pravnukov. Ob visokem jubileju sta si biserna zakonca zaželela le ljubega zdravja. Zakonca živita na svojem domu, ki ga obkroža čudovita narava. Pravita, da sta najraje na vrtu, med svojimi rožami in najbližjimi.
VIR: (bp), Večer
FOTO: Amalija in Stanko Leskovar (Brigita Ptičar)
KDO BO PRVI ŽUPAN V OPLOTNICI?
Občina Oplotnica zajema 21 naselij in ima 4000 prebivalcev, od tega je 2990 volilnih upravičencev. Bodoči občinski svet bo imel 15 članov. Poleg svetnikov bodo Oplotničani volili tudi župana občine Oplotnica.
Volilna komisija je v skladu z rokovnikom za izvedbo volilnih opravil za redne volitve članov občinskih svetov in županov pregledala vložene kandidature za župana in svetnike ter izžrebala vrstni red kandidatov in list. Občina Oplotnica ima tri volilne enote; zanje je bilo vloženih sedem kandidatnih list iz vrst strank in neodvisne liste. Za mesto prvega župana v Oplotnici se bodo potegovali: Roman Habjanič, ki ga predlaga SLS, Vlado Globovnik, predlagatelj je SDS, in Jožef Kolar, ki ga predlaga skupina volivcev. Svoje programe bodo bodoči svetniki in župani lahko predstavili na internem kanalu KTV Oplotnica. Soočenje županskih kandidatov na KTV Oplotnica bo v petek, 20. novembra, ob 20. uri.
VIR: (mva), Večer
FOTO: Panorama Oplotnice (Wikipedija)
TRAGIČNA SMRT ŽELEZNIČARJA POD VLAKOM
Samomor na progi med Pragerskim in Črešnjevcem
Gosta megla je ležala danes zjutraj nad močvirnatimi travniki med Pragerskim in Črešnjevcem. V zgodnjih urah se je vračal domov na Črešnjevec blagajnik tovorne blagajne na Pragerskem, 34-letni Matevž Polanec. Že nekaj dni je imel namen, da obračuna s svoio usodo. Družinske razmere so ga strle. Ko je tako s svojo težko mislijo šel ob progi proti domu, je sklep v njem dozorel. Vedel je, da bo kmalu privozil potniški vlak iz Maribora. Legel je na progo in se krčevito z obema rokama držal tračnice ter položil glavo na mrzlo železo. Pridrvel je potniški vlak. Kolesa lokomotive so Polancu gladko odrezale glavo in obe roki. Zaradi goste megle, ki je ležala nad okolico, vlakovodja najbrže ni mogel opaziti nesrečneža.
Prva je našlo razmesarjeno truplo neko dekle, ki je nosilo mleko na Pragersko. Ležalo je v mlaki krvi nedaleč od čuvajnice št. 452 med km 296.8 in 296.9. Dekle je takoj vsa prestrašena obvestilo postajno osobje na Pragerskem. Na kraj nesreče je prišel tudi zdravnik, ki je odredil, da prepeljejo truplo v mrtvašnico na črešnjevsko pokopališče.
Pokojni Matevž Polanec je bil vesten in marljiv železniški uslužbenec. Njegova smrt je vzbudila pri stanovskih tovariših mnogo sočutja. Čeprav je pred dnevi pripovedoval, da si bo vzel žlvljenje, vendar njegovi tovariši niso verjeli, da misli resno. Motiv samomora ni točno znan, domneva pa se, da so ga njegove družinske razmere pripeljale do obupa nad življenjem.
VIR: Mariborski večernik Jutra
ŠTAJERSKO PRIZADELE HUDE POPLAVE
V začetku novembra so Štajersko prizadele hude poplave. Vodotoki so po dolgotrajnem deževju prestopili bregove, vsi nižje ležeči predeli med Poljčanami, Slovensko Bistrico, Pragerskim, Račami in Spodnjimi Hočami so bili pod vodo, pokrajina je bila podobna velikemu jezeru. Poplavljene so bile tudi ceste in ponekod se je promet povsem ustavil. Tistim, ki še niso pospravili polj, je povodenj odnesla ali uničila vse, kar je še bilo na njih.
VIR: Večernik
NA SPODNJI POLSKAVI BLAGOSLOVIJO NOVO ŠOLO
Novo šolo, ki je bila za Spodnjo Polskavo velika pridobitev, so blagoslovili 5. novembra 1904. Na slovesnostih v cerkvi in šoli so govorili domači župnik Franc Heber, kanonik Anton Hajšek iz Slovenske Bistrice, mariborski okrajni glavar grof Marius Attems in dr. Janko Bezjak, okrajni inšpektor. Po slabih treh mesecih, konec januarja 1905, so morali šolo za nekaj časa zapreti, ker je bila več kot polovica otrok bolnih. Influence in hudih prehladov je bilo toliko, da je bilo v župniji malo hiš brez bolnika.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 164
FOTO: Šola leta 1938 (Slovenski šolski muzej)
ČITALNICA V SLOVENSKI BISTRICI
»V Slovenski Bistrici se snuje slovenska čitalnica. G. dr. Vošnjak je že v imenu začasnega odbora odposlal pravila vladi in pravi, da se bo čitalnica že v 14 dnevih odprla. Slava bistriškim rodoljubom.«
VIR: Slovenski gospodar
5. november 1650
RODIL SE JE MESTNI SODNIK MARTIN DILRIH
Martin Dilrih (tudi Tilrih, Tulrik) se je rodil v Slovenski Bistrici 5. novembra 1650 klobučarju Davidu in njegovi ženi Maruši. Kot mestni sodnik se v matičnih knjigah omenja 14. in 30. marca ter 18. aprila 1696 in 30. julija 1697, pa znova 26. januarja 1700 in 28. aprila 1701.
O Martinovi prvi ženi Urši so zapisi v knjigah od leta 1682, o drugi ženi Konstanciji pa od leta 1696.
VIR: Koropec, Jože: Matične knjige iz 17. stoletja za župnijo Slovenska Bistrica, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 39
