Prejšnji teden se je na štajerski avtocesti pri Tepanju zgodila prometna nesreča, ki je terjala 5 življenj. Kako potekajo reševalne akcije in kako se soočajo z njimi, smo povprašali gasilce Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica, ki so med prvimi prispeli na kraj nesreče.

Gasilec Janko Mlakar ima za sabo že več kot 1200 intervencij. »Videl sem že veliko tragičnih primerov in nesreč s smrtnimi žrtvami, a takšne, kot je bila ta še nisem doživel,« je povedal in dodal, da vsaka intervencija terja fizično pripravljenost, znanje, hkrati pa psihološko odpornost. »Še posebej močni morajo biti vodje intervencij, ki morajo poskrbeti za varnost in tudi za umirjenost in učinkovito delo ekipe,« dodaja Mlakar. »Na vsaki intervenciji velja določena hierarhija. Na prvem mestu je zdravnik, potem gasilec, potem policist in na koncu DARS. Samo na ta način lahko delamo kot ekipa,« je povedal vodja tokratne intervencije Luka Rojs. Na intervenciji na štajerski avtocesti je bilo prisotnih šest različnih specializiranih skupin, ki so morale delovati usklajeno. »Sodelovalo je tudi 32 gasilcev iz dveh društev. Ob prihodu na prizorišče je voznik gasilskega vozila zavaroval kraj prometne nesreče ter s tem tudi vse sodelujoče pri procesu reševanja, nato smo se posvetili stabilizaciji vozil. Kot vodja intervencije pa sem določil postopke reševanja in triažni sistem.« Ob vsaki intervenciji določijo tudi prioritete, koga bodo reševali najprej. »Precenimo, kateri udeleženci imajo največje možnosti za preživetje, pri tem seveda pomaga zdravnik. Nato začnemo reševati. Pri intervenciji je bila na kraju nesreče v 15 minutah tudi helikopterska nujna pomoč, ki je poskrbela za prevoz ponesrečencev,« še pojasni Luka Rojs, vodja intervencije pri nesreči na štajerski avtocesti in namestnik predsednika PGD Slovenska Bistrica. Vsak tragičen dogodek je treba skriti pred javnostjo. »Pomembno je tudi, da smo postavili zaščitne ograje, to naredimo zaradi prisotnosti medijev in radovednosti drugih voznikov, ki ob nesrečah večkrat snemajo ali fotografirajo prizorišče, pri tem pa lahko povzročijo nesrečo še na drugem pasu. Ko smo gasilci končali svoje delo, je moral svoje še opraviti preiskovalni sodnik, treba je bilo odpeljati vozilo, DARS pa na koncu očisti in sanira še cestišče,« je še povedal Rojs.

Dogodki, kot je bila ta prometna nesreča, potrjujejo, kako pomembna je dobra usposobljenost, jasna hierarhija in hitro ukrepanje na terenu. Gasilci, reševalci, policisti in druge službe se pri tem zanašajo drug na drugega, saj lahko le usklajeno delovanje rešuje življenja in prepreči dodatne nesreče.

Vsaka intervencija pusti posledice, gasilci jih predelajo vsak po svoje

Četudi so gasilci med intervencijo pogosto videti neomajni in odločni, se za tem skriva čustveno zahtevno delo, ki pušča sledi. Mnogi poudarjajo pomen odprte komunikacije in podpore znotraj enote. Prav zaupanje med člani gasilskega društva je pogosto prvi korak k okrevanju po travmatičnih dogodkih. »Pomembno je, da si priznamo, da nas nekatere situacije prizadenejo – to ni znak šibkosti, temveč odgovornosti do sebe in svojih bližnjih,« še dodajajo bistriški gasilci, ki se zavedajo, da le psihično stabilen posameznik lahko dolgoročno opravlja tako zahtevno in odgovorno nalogo.

»Kot gasilec moraš na terenu ohraniti zbranost in opraviti svoje delo, predvsem pa najprej poskrbeti za svojo varnost. Najhuje je, če je v prometni nesreči udeležena oseba, ki jo poznaš,« je še povedal Janko Mlakar. Vsak gasilec se s tragičnimi dogodki sooča na svoj način.  »Sam imam doma podporo družine in prijateljev, ki jim lahko zaupam. Nekaterim pomaga šport, drugim pogovor v gasilskem domu, nekaterim pa pivo s prijatelji. Po hudi prometni nesreči v sredo smo se zvečer dobili v gasilskem domu in se o tem pogovorili,« je še povedal vodja intervencij Rojs. Za pomoč pri soočanju s travmatičnimi dogodki se lahko gasilci obrnejo tudi na zaupnike, na območju Slovenske Bistrice sta to Marjanca Sagadin in Božidar Vivod. Če je potrebno, dobijo gasilci tudi strokovno psihološko pomoč.