V Zgornji Bistrici je nekoč obratovalo več gostiln. Prva od teh je bila gostilna Pernat, ki se je nahajala v središču nekdanje vasi, kjer danes stojijo hale podjetja Impol. Zakonca Pernat sta jo kupila že leta 1922 od Gunčarjevih, ki so že pred tem tam opravljali gostilničarsko obrt. Med obema vojnama so se v gostilni Pernat vrstili dogodki, kot denimo sestanki društev, pevske vaje in tudi veselice, leta 1946 pa je ovdovela Otilija Pernat posest prodala tovarni Impol, zato se je spomnijo le še najstarejši pričevalci.
Druga gostilna na vasi je bila sprva Verhovškova, pozneje pa Žurajeva. Po vojni je bila nacionalizirana in preimenovana v Gostilno pri kostanjih, saj je stala ob debelih kostanjih, približno 50 metrov od »zgornje vratarnice«. Nahajala se je v stanovanjski hiši z dvema prenočiščema, mostno tehtnico, gospodarskim poslopjem in skladiščem. Obsegala je tudi gostilniški in zelenjavni vrt, za hišo pa so se razprostirale njive. Ob gostilni so vaščani pozneje zgradili tudi kegljišče in sindikalno dvorano, v kateri so organizirali veselice in koncerte. Podobno kot v primeru Pernatove gostilne so vaščani v Gostilni pri kostanjih obeleževali razna praznovanja, organizirali sestanke in vaje.
Gostilno Pri Kacu so imeli na domu Franca Skrbinka. Leta 1942 rojeni Franc, ki je bil v Impolu zaposlen od začetka svoje delovne poti do upokojitve, že celo življenje prebiva na Zgornji Bistrici, tik ob tovarni, kjer sta delavcem dolga leta služili omenjena gostilna in trgovina. Obe sta upravljala že njegova stara starša, kasneje pa ju je prevzela njegova mama. Po vojni so gostilno obdržali, trgovina pa je bila nacionalizirana.
Iz prispevka Katarine Tič, ki bo objavljen v jubilejnem zborniku ob 200-letnici podjetja Impol
