V ponedeljek, 26. januarja 2026, smo imeli v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica čast prisluhniti patru Karlu Gržanu – mislecu, piscu, filozofu, doktorju literarnih znanosti, kaplanu v Lučah, Ljubnem in Solčavi ter, kot sam rad poudari, tudi kmetu.
Svoj pogled na svet in življenjska razmišljanja je do danes strnil že v več kot trideset literarnih, strokovnih in poučnih knjigah. V njih ne želi zgolj posredovati svoje resnice, temveč bralce spodbuja k samostojnemu razmišljanju. Zanj je značilen topel humor, čeprav se sam opisuje kot bolj resnega človeka. Opozarja nas na pomen pozornega opazovanja lepot življenja in nas opominja, da je sreča odločitev.
Pri osemnajstih letih je vstopil v red bratov kapucinov, saj je verjel v izročilo svetega Frančiška in si želel življenje posvetiti razdajanju revnim in nemočnim. Ukvarjal se je s problematiko zasvojenosti ter na Razborju pod Lisco ustanovil Don Pierinovo komuno za odvisnike, pozneje pa še za odvisnice – prvo in edino tovrstno dekliško skupnost v Sloveniji. Dolga leta je predano raziskoval zgodbo Veronike Deseniške in Friderika Celjskega. Veliko potuje po Sloveniji in predava o medčloveških odnosih, odpuščanju ter o tem, kako ljubiti človeka v njegovi resničnosti. Živi na kmetiji, obkrožen z živalmi, kjer v tihoti najde svoj notranji mir.
V pogovoru, ki ga je vodila Mojca Plaznik Plavec, smo izvedeli številne prigode iz njegovega življenja, spregovoril pa je tudi o težkih življenjskih preizkušnjah, zlasti o spopadanju z disleksijo. To vidi kot dar, saj ga je spodbudila k iskanju novih poti do cilja, k razvijanju lastnih pristopov in odkrivanju novih uvidov.
Dotaknil se je problematike sodobnega šolstva ter razkril svoj pogled na izobraževanje. Poudarja pomen mišljenja z lastno glavo in zagovarja koncept antične šole. Prepričan je, da so vsi otroci nadarjeni – vsak na svojem področju – in da je naloga družbe ta dar prepoznati ter ga razvijati.
Svoje misli o novem svetu, o katerem piše tudi v knjigi Ta nori novi svet, je delil z zaskrbljenostjo nad vse večjo izpostavljenostjo avtoritetam, vplivu medijev, družbenih omrežij in odvisnostim, ki jih ti pogosto povzročajo. Po njegovem mnenju se prava svoboda začne takrat, ko se teh odvisnosti osvobodimo.
Pater Gržan je zbranim položil na srce številne modrosti. Opozarja, naj se ne smilimo samim sebi in naj v težkih trenutkih poiščemo srčno družbo, saj nas bližina opolnomoči – človek potrebuje bližino, potrebuje objem.
Pogovor je bil obarvan tudi s številnimi humornimi anekdotami, ki so nasmejale občinstvo. Pater Gržan je mistik, ki ljudem lajša stiske in pomaga, da jim zapoje srce. Verjame, da je prihodnost v naših otrocih, ki že čutijo in razumejo novi svet. Poudarja, da smeh osvobaja in da stvari ne smemo jemati preveč resno – kajti na koncu šteje le to, da ljubimo in da smo ljubljeni.
Janja Halužan
