…………………………………………………………… »Plačana predvolilna vsebina« …………………………………………………………..
Stara sem 47 let, poročena in mama dveh najstnic. Živimo na Pragerskem, v hiši, kjer si dom delimo še z muco in psom. Družina je moje središče. Partner, s katerim sva skupaj že od srednje šole, mi predstavlja varnost in dom – je del mene. Hčerki sta moj največji ponos. Dolga leta sem največ časa in energije namenila prav njima, danes pa, ko odraščata in postajata samostojni, z več lahkotnosti stopam tudi v druge življenjske izzive.
Po naravi sem nasmejana, zgovorna in rada med ljudmi. Užitek mi je iti na koncert, prireditev ali komedijo, zaplesati solo kak latinsko ameriški ples ali se razgibati na zumbi. Sproščajo me sprehodi s psom, uživam v druženju s prijatelji – tudi bowling večer ni nikoli slaba ideja. Sem odprta, dostopna in iskreno me zanimajo ljudje – njihove zgodbe, izkušnje in pogledi. Rada poslušam. In če lahko, tudi pomagam.
Po izobrazbi sem sociologinja, analitično-teoretične smeri. Vedno me je zanimal širši kontekst družbe – stvari nikoli ne sprejmem kot samoumevne, ampak jih poskušam razumeti z različnih zornih kotov. Imam svoja stališča, vendar sem vedno odprta za dialog in drugačna mnenja.
Že skoraj 20 let delam na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, v socialnovarstvenem programu z mladimi, ki se soočajo z zasvojenostjo – tako z uporabo prepovedanih drog kot z nekemičnimi zasvojenostmi, med njimi tudi s prekomerno rabo digitalnih tehnologij. Moje delo je tako preventivno kot svetovalno. Vsaka zgodba me znova opomni, kako pomembni so stabilno okolje, jasne meje, podpora družine in skupnosti ter jasne vrednote.
Pri svojem delu sem večkrat prepoznala, da mladi po pomoč prihajajo pozno – včasih celo prepozno, Prav zato sem začela sistematično izobraževati strokovne delavce osnovnih in srednjih šol, centrov za socialno delo ter mladinskih in dijaških domov, da bi znali pravočasno prepoznati stiske mladih in jih usmeriti v ustrezne programe pomoči. V tem okviru je bil s strani Ministrstva za zdravje in ARIS sofinanciran projekt, ki sem ga pomagala zasnovati. Izvedli smo nacionalno raziskavo o potrebah in praksah strokovnih delavcev, na podlagi ugotovitev pa pripravljamo priročnik in strokovne smernice za bolj učinkovito delo na tem področju. Na ta strokoven in sistemski doprinos sem iskreno ponosna, saj verjamem, da lahko dolgoročno izboljša podporo mladim po vsej Sloveniji.
Zelo pomembna izkušnja zame so bila tudi zadnja štiri leta aktivnega delovanja v lokalni osnovni šoli. Kot predsednica sveta staršev Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava in članica sveta zavoda, sem tesno sodelovala z vodstvom šole ter starši. Vedno sem zagovarjala interese otrok – vendar z mero odgovornosti in razumevanja celote. Zavzemala sem se za smiselne predloge, ki so bili v korist razreda ali širše skupine otrok. Verjamem, da je prav ta ravnotežja med empatijo in širšo sliko ključno pri vseh oblikah odločanja.
Aktivna sem tudi kot članica Lions kluba Slovenska Bistrica, trenutno v vlogi podpredsednice. V zadnjih letih smo izvedli več dobrodelnih akcij – od postavitve gugalnice za invalide do obdarovanja socialno ranljivih otrok, pomoči pri štipendijah in plačilu položnic družinam v stiski. Posebno mesto ima tradicionalna Palačinkijada v času prazničnega dogajanja v Slovenski Bistrici, kjer zberemo prostovoljne prispevke za otroke in druge ljudi iz socialno šibkejšega okolja.
V javno delovanje sem vstopila zato, ker verjamem, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevam širše . Zavzemam se za dialog, povezovanje in odgovorno odločanje, ki gradijo varno in urejeno skupnost. Verjamem v stabilno gospodarstvo, podporo družinam in lokalnim podjetjem, v enakomeren razvoj regij ter spoštovanje tradicije in domačega okolja.
Posebno pozornost namenjam mladim. Če želimo, da bodo odgovorni, samostojni in spoštljivi člani družbe, jim moramo zagotoviti tudi trdne temelje. To pomeni kakovostno in stabilno šolstvo – z jasno avtoriteto učiteljev, postavljenimi pravili, redom in kulturo prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja. Učiteljsko delo mora biti na eni strani ustrezno ovrednoteno in na drugi visoko strokovno, saj nosijo izjemno pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnjih generacij.
Na področju duševnega zdravja zagovarjam sistematično vključevanje učenja socialnih in čustvenih veščin v šolske načrte, saj se prav tam oblikujejo odnosi, samopodoba in sposobnost soočanja z izzivi. Zavzemam za takojšnjo in dostopno pomoč mladim v stiski – brez dolgih čakalnih dob in zapletenih poti do obravnave. Ob tem pa ne smemo pozabiti na starše – brez njihove vključenosti in podpore mladim ne moremo učinkovito pomagati. Družina mora biti partner v procesu pomoči, ne opazovalec.
Sem človek, ki verjame v ljudi. In verjamem, da se lahko z iskrenim pogovorom, sodelovanjem in jasno vizijo veliko premakne.
…………………………………………………………….. »Plačana predvolilna vsebina« …………………………………………………………………
