Razvojno-informacijski center Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica je s partnerji v okviru projekta Od mlina do mlina povezal trinajst mlinov v Sloveniji in na Madžarskem. Med njimi imajo posebno mesto mlini na Pohorje, ki predstavljajo pomemben del tehniške in kulturne dediščine severovzhodne Slovenije.
Projekt, sofinanciran iz programa Interreg Slovenija-Madžarska, je usmerjen v oživljanje mlinarske tradicije ter njeno vključevanje v sodobne turistične in izobraževalne tokove. Kot poudarjajo nosilci projekta, želijo tej bogati kulturni dediščini dati novo vrednost in jo približati širši javnosti. »En del projekta je ohranjanje te dediščine, drugi dela pa tej dediščini dati novo vlogo v sodobnem času. S tem mislimo predvsem na turizem, pomemben vidik projekta je tudi informiranje oziroma prenos znanj,« je povedal Danijel Zorko z RIC Slovenska Bistrica.
V projekt sta vključena dva pohorska, družinska mlina, to sta Jakčev mlin na Tinju in Šetorov mlin v Bojtini na Šmartnem na Pohorju. Pohorski mlini, pogosto manjši in razpršeni ob gozdnih potokih, spadajo med najbolj ranljive objekte te dediščine. Mnogi so danes ohranjeni le še po zaslugi lokalnih društev in posameznikov, vendar prav zaradi svoje avtentičnosti predstavljajo izjemen potencial za razvoj trajnostnega turizma. V okviru projekta jih postopoma vključujejo v širšo mrežo, ki obiskovalcem ponuja vpogled v tradicionalne načine mletja in življenje mlinarjev nekoč.
V projekt so vključeni tako delujoči kot opuščeni mlini različnih tipov – od industrijskih obratov do manjših družinskih mlinov. Med bolj prepoznavnimi primeri je tudi Babičev mlin na Muri, kjer še danes ohranjajo tradicionalno mlinarsko dejavnost. Posebnost projekta pa je prav raznolikost tehnologij: od vodnih in vetrnih mlinov do takšnih, ki jih poganjajo sodobnejši viri energije.
Po besedah predstavnikov projekta je eden ključnih ciljev ohranitev znanja, ki bi sicer lahko utonilo v pozabo. Ob tem razvijajo nove turistične produkte, izobraževanja za vodnike in programe za obiskovalce, ki mline predstavljajo kot del širše zgodbe o trajnostni preskrbi s hrano.
Pomemben korak k dolgoročnemu sodelovanju je bila tudi ustanovitev društva Razpršeni muzej mlinov Slovenije in Madžarske, ki povezuje lastnike mlinov in druge deležnike na obeh straneh meje. »Z ustanovitvijo društva smo oblikovali skupnost, ki bo aktivno ohranjala, ozaveščala, informirala o turistični vsebini in to izvajala tudi še naprej. Želimo pa združiti vse entuziaste, upravljalce in lastnike mlinov. Prav tako pa v okviru projekta izvajamo tudi usposabljanja za turistične delavce in vodnike,« je še povedal Zorko.
Mlinarstvo ne predstavlja le kulturne dediščine, temveč tudi primer trajnostne dejavnosti z minimalnim vplivom na okolje. Prav zato imajo pohorski mlini – kot simbol preprostega, a učinkovitega izkoriščanja naravnih virov – pomembno vlogo pri razmisleku o prihodnosti lokalnega razvoja in samooskrbe.
