17. junij
Danes goduje ADOLF
Ime Adolf izhaja iz nemščine, kjer ga pišejo tudi Adolph. Izpeljujejo ga iz starejših oblik Athalwolf, Athaulf in razlagajo kot zloženo iz starovisokonemških besed adal v pomenu »plemenit« in wolf v pomenu »volk« .
Moške različice imena: Adi, Ado, Adolfo, Dolfe, Dolfek, Dolfi.
Ženske različice imena: Adolfa, Adolfina, Dolfa, Dolfina.
17. junij
SVETOVNI DAN BOJA PROTI SUŠI, ŠIRJENJU PUŠČAV IN DEGRADACIJI TAL
Skupščina Združenih narodov je že leta 1994 v Parizu sprejela Konvencijo o boju proti širjenju puščav, kasneje pa je generalna skupščina 17. junij proglasila za Svetovni dan boja proti suši, širjenju puščav in degradaciji tal. Slovenija je Konvencijo sprejela junija 2001.
Priča smo vse hujšim sušnim obdobjem
Suše so med največjimi grožnjami za trajnostni razvoj zlasti v državah v razvoju, vse bolj pa tudi v razvitih državah. Zavedati pa se moramo, da suša ni le odsotnost padavin, tudi spremembe v lokalni krajini in degradacija tal močno prispevata k vse hujšim posledicam.
Med letoma 1900 in 2019 so suše prizadele 2,7 milijarde ljudi na svetu in povzročile 11,7 milijona smrti. Po podatkih WMO pa se je število in trajanje suš od leta 2000 v primerjavi z dvema prejšnjima desetletjema povečalo za kar 29 odstotkov.
Tudi v Sloveniji se predvsem v poletnih mesecih iz leta v leto srečujemo s sušo, vročinskimi valovi in vedno višjimi dnevnimi temperaturami. Priča smo tudi močnim nevihtam in poplavam, kar povzroča veliko škodo.
Kakšna prihodnost nas čaka?
Napovedi žal kažejo, da lahko do leta 2050 suše prizadenejo več kot tri četrtine svetovnega prebivalstva. Zato bo naslednjih nekaj desetletij najbolj kritičnih za obnovo zemljišč za trajnostno prihodnost.
SOGLASJE ZA IZGRADNJO VETRNE ELEKTRARNE
Člani sveta Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju so na redni seji, ki je potekala v sredo, 17. junija 2020, podali soglasje za postavitev male vetrne elektrarne v kraju Kalše. Po večurni živahni, na trenutke burni razpravi, so odločitev sprejeli s tajnim glasovanjem, s štirimi glasovi za in dvema proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Sejo v prostorih osnovne šole je spremljalo okoli 30 krajanov Kalš, ki ostro nasprotujejo izgradnji vetrne elektrarne v njihovem kraju. Kot poudarjajo, objekta nikakor ne želijo blizu svojih domov, vetrna elektrarna naj bi namreč stala 150 metrov od najbližje hiše. Kalšani so na sejo povabili tudi tri priznane strokovnjake, ki so skušali članom sveta krajevne skupnosti pojasniti, da vetrne elektrarne negativno vplivajo na zdravje ljudi, ki živijo v njihovi bližini, Tomaž Ogrin in Ferdinand Deželak sta poudarila, da vetrne elektrarne povzročajo nizkofrekvenčni zvok, ki lahko prodre skozi stene hiš in povzroča številne zdravstvene težave. “Na željo krajanov Kalš smo pri Nacionalnem inštitutu za zdravje in hrano naročili hrupno študijo. Ta je pokazala, da so mejne vrednosti pod dovoljenimi, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi nadaljevali z gradnjo,”je na očitke o vplivih na zdravje ljudi odgovoril Marko Kokol, predstavnik investitorja, podjetja Energo-Maks. Investitor bo sedaj lahko vložil vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, meritve bodo izvajali do maja prihodnje leto, zatem pa naj bi malo vetrno elektrarno tudi zgradili. Krajani Kalš sveta KS Šmartno na Pohorju, ki so se povezali v civilno iniciativo, so zaradi odločitve sveta KS Šmartno na Pohorju ogorčeni. “Odločitev je pričakovana, znana je bila že v naprej. Investitor je svoje dosegel. Vemo, na kakšen način je poskušal pri nas, pri najbližjih stanovalcih, verjetno je bilo podobno pri svetnikih. Pristojne službe bodo preverile veljavnost tega obratovanja in veljavnost nekaterih drugih ozadij, ki verjetno obstajajo. Vemo, da je žal kapital tisti, ki odloča, to se je pokazalo tudi danes. Investitor s sredstvi, ki jih dobi od države financira celotno zgodbo,” pravi Dominik Ivančič, predstavnik krajanov Kalš in dodaja, da bodo svojo pravico iskali po pravni poti.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Aleš Kolar
POLETNA MUZEJSKA NOČ
Tretjo soboto v juniju – 17. junija 2017 – je na gradu v Slovenski Bistrici če sedmo leto zapored potekla v organizaciji Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica prireditev Poletna muzejska nož. Gre za prireditev, ki je del vseslovenske akcije, v sklopu katere slovenski muzeji in galerije brezplažno odprejo svoja vrata. Tudi letos smo izvedli program Nož v gradu, ki nudi obiskovalcem ob razgibanem programu tudi grajsko večerjo in spanje v grajskih salonih.
VIR: ZZK Slovenska Bistrica, Informator
FOTO: ZZK Slovenska Bistrica
DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH ČEBELARJEV
Več kot 150 čebelarskih društev je v petek, 17. junija 2016, odprlo svoja vrata. Množično predstavitev je organizirala Čebelarska zveza Slovenije.
Živahno je bilo tudi v Čebelarskem centru na Zgornji Bistrici, kjer je Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica predstavilo čebeljo družino, njeno bivališče, člane čebelje družine, satje, cvetni prah, propolis, čebelarske pripomočke in opravila.
Predstavili so tudi pomen sajenja medovitih rastlin in dejavnosti, s katerimi lahko vsak posameznik pripomore k ohranitvi čebel.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Korošec
SKUPŠČINA DRUŽBE IMPOL 2000, D. D.
Skupščina družbe Impol 2000, d. d., je potekala v petek, 17. junija 2015. Prisotni so potrdili sklepe, ki jih je predlagal upravni odbor.
Bilančni dobiček iz leta 2014 je znašal 31.288.571,77 €. Skupščina je potrdila, da se 3,2 odstotka dobička (1.002.760,98 €) nameni za dividende. Slednje pomeni, da bodo delničarji prejeli izplačilo 0,94 € bruto na delnico. Dividende bodo nakazane do konca oktobra vsem delničarjem, ki so bili 13. julija 2015 vpisani v delniško knjigo. Zastaralni rok za izplačilo dividend, ki je pet let, prične teči s 1. novembrom 2015.
Skupščina je prav tako potrdila, da se nagrade članom uprave, ki je delovala do vključno 31. decembra 2014, oblikujejo za predsednika uprave v višini 0,35 odstotka doseženega konsolidiranega čistega dobička skupine Impol 2000, d. d., v poslovnem letu 2014 in za vsakega člana uprave v višini 0,28 odstotka od doseženega konsolidiranega čistega dobička skupine Impol 2000, d. d., v poslovnem letu 2014.
Nadzornemu svetu in upravi Impola 2000, d. d., se je podelila razrešnica. Skupina Impol je namreč v letu 2015 prešla iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja.
Skupina Impol je v prvem polletju poslovala skladno z zastavljenimi cilji. V primerjavi s prvo polovico leta 2014 se je načrtovan obseg proizvodnje povečal za 3 odstotke. Skladno s pričakovanji bo druga polovica leta zahtevnejša zaradi manjših prodajnih aktivnosti v avgustu in decembru. Obseg naročil za drugo polovico leta je kljub temu obetaven, kar kaže, da bo jubilejno leto 2015 ob praznovanju 190-letnice eno boljših v zgodovini poslovanja skupine Impol.
VIR IN FOTO: Impol.si
PROJEKT QUADROFOIL
Občina Slovenska Bistrica ter družbi Impol in Quadrofoil podpisale pismo o nameri za izdelavo ekoloških plovil
V torek, 17. junija 2014, so v predporočni dvorani Bistriškega gradu na novinarski konferenci predstavili dejavnosti, ki potekajo v okviru projekta Quadrofoil. Na konferenci so sodelovali župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, predsednik uprave družbe Impol 2000 Jernej Čokl in direktor družbe Qudarofoil Marjan Rožman, ki je uvodoma spregovoril o projektu oziroma plovilu. Družba Quadrofoil je v zaključni fazi razvoja globalne medijske kampanje za promocijo plovila in pričetek zbiranja prednaročil.
Gre za plovilo za dve osebi, ki predstavlja evolucijo na področju razvoja plovil, namenjenih za osebno uporabo. Plovilo je energetsko izredno učinkovito, saj porabi za eno uro vožnje manj kot za en evro električne energije. Po temeljiti raziskavi vseh okoliščin poslovanja in iskanje primerne lokacije je bila sprejeta odločitev, da bodo proizvodnjo uredili v občini Slovenska Bistrica in se bo začela leta 2015. V okviru redne proizvodnje je predvidenih tudi med 100 in 190 novih delovnih mest.
Po zagonu naj bi naredili približno 1000 plovil mesečno. Proizvod bo namenjen globalnemu svetovnemu trgu. Po tiskovni konferenci so dr. Ivan Žagar, Jernej Čokl in Marjan Rožman podpisali tripartitno pismo o nameri o dolgoročnem sodelovanju na področju projekta Quadrofoil.
VIR IN FOTO: Studio Bistrica
UROŠ PERIČ V BISTRIŠKEM GRADU
S koncertom Uroša Periča, slovenskega Raya Charlesa, in Big bandom Glasbene šole Slovenska Bistrica – pridružila se botudi pevka Katja Koren – je v petek, 17. junija, ob 20.30 Zavod za kulturo Slovenska Bistrica začel bogato kulturno poletje Starobistriški večeri. Uroš Perič, belec s črnskim glasom, je tudi v tujini izjemno priznan glasbenik, znan predvsem kot odličen prinašalec duha zlate dobe jazza, soula in bluesa.
V soboto, 18. junija, je grad povabil na Poletno muzejsko noč, ko je bilo mogoče noč preživeti s skrivnostno grajsko varuško Nano. Obiskovalci niso srečali zgolj Nane, gledali so zvezde, kuhali, poslušali stare legende in v gradu tudi prespali. V grad so lahko prišli otroci in odrasli, tudi babice in dedki. Poletna noč se je začela ob 18. uri na notranjem dvorišču bistriškega gradu in se končala v nedeljo, 19. junija, ob 9. uri zjutraj.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Uroš Perič (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
ODPRLI RAZSTAVO IVANE KOBILCE IN FERDA VESELA
To je izjemen dogodek za galerijo Grad, poudarjajo v Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica. Danes so namreč v tej galeriji odprli razstavo slik slovenskih slikarjev Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Pripravil jo je višji kustus dr. Ferdo Šerbelj, ki je po odprtju obiskovalce vodil po razstavi. Odprli so jo ob 19. uri, odprta pa bo do 4. septembra 2005. Razstava je nastala ob sodelovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Wikipedija
LUTKOVNI FESTIVAL KORNFEST
Od petka, 17. 6. 2005, do nedelje, 19. 6. 2005, je bil v pristavi bistriškega gradu v Slovenski Bistrici lutkovni festival Kornfest. V bistriškem lutkovnem gledališču Koruzno zrno so lutkarji iz Ljubljane, Lenarta in Svete Trojice uprizorili več lutkovnih predstav za otroke in odrasle.
V petek, 17. 6. 2005, ob 20. uri sta Tina in Vasja z glasbo in poezijo ustvarila razpoloženje indijskega večera. V soboto, 18. 6. 2005, je bila prva predstava ob 19. uri: nastopilo je lutkovno gledališče Pika iz Lenarta s predstavo za otroke Peter in volk, ob 20. uri so ljubljanski lutkarji iz gledališča Balinkugla predstavili animacijo Glasbeni satirikon, zaključna predstava festivalskega sporeda pa je bila Nylon v izvedbi bistriškega gledališča Koruzno zrno. V nedeljo, 19. 5. 2005, je ob 18. uri nastopila lutkovna skupina Kurja lojtra iz Svete Trojice s predstavo za otroke Rdeča kapica malo drugače. Ob 19. uri je bila predstava ljubljanske lutkovne skupine Uš Kužek in Muca, tudi ta lutkarija je bila za otroke. Večerna predstava z začetkom ob 21. uri pa je bila Kalejdoskop, uprizorilo jo je Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice. Predstavo je režiral Matvež Gregorič, igrala pa sta Jana Jeglič in Tomaž Ozimič.
VIR: (zk), Večer
DO SOBOTE PO STARI CENI
Če bodo v skupnosti KS Slovenska Bistrica do sobote zbrali 1500 naročnikov, ne bo treba plačati zadnjega obroka
Prebivalce mesta Slovrenska Bistrica te dni obiskujejo študentje in pobirajo naročila za priključek kabelske televizije. Po njihovem mnenju sodeč, je zdaj za kabelsko TV veliko zanimanja. Vsak študent dobi za sklenjeno pogodbo 500 dinarjev − Bistričani pa, ki bodo do sobote, 20. junija, podpisali pogodbo o CATV, bodo plačali za priključek 330 tisoč dinarjev, in sicer za prebivalce zasebnih hiš, za priključek v stanovanjskem bloku pa bo treba odšteti 300 tisočakov. V ponedeljek naročena kabelska televizija bo že za polovico dražja.
Ob podpisu pogodbe morajo naročniki odšteti 70 tisoč dinarjev, naslednjih pet mesečnih obrokov pa bo treba plačati do 30. oktobra. Pri skupnosti KS Slovenska Bistrica so povedali, da zadnjega obroka ne bo treba plačati, če bo v mestu več kakor 1500 naročnikov. Povedali so tudi, da je v KS Zgornja Polskava 300 naročnikov, v naslednjih dneh bodo obiskali še Kovačo vas, visole, Cigonco in Devino − in to če v mestu ne bo zadosti naročnikov.
Prebivalci, ki se s študenti ne bodo srečali, lahko kabelsko TV naročijo na sedežu skupnosti mestnih KS v Kolodvorski ulici 8 (v stari banki) v Slovenski Bistrici. Povejmo da v mestnih KS urejajo CATV brez pomoči organizacij združenega dela, čeprav bodo vsa dela in oprema stali okoli 430 milijonov dinarjev. Sprejemna postaja bo na Jožefu.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
400 LET KMEČKIH UPOROV
»Delež Štatenberga v kmečkih uporih pred 400 leti je bil znatno večji, kot so mnogi doslej mislili. Štatenberčani so namreč bili med prvimi, ki so se uprli Tahiju. Zanimivo je, da je imelo uporniško gibanje močno zvezo s hrvatskimi kmeti puntarji,« je povedal na današnji slovesnosti ob 400. obletnici kmečkih uporov v Štatenbergu akademik prof. dr. Bratko Kreft.
Osrednja slovesnost je se začela že zgodaj zjutraj, ko je godba na pihala KUD Poljčane zaigrala budnico. Sledila je otvoritev zanimive razstave v gradu Kmet v dobi tlačanstva in Pionirji o kmečkih uporih.
Slavnostnega zborovanja se je udelžiilo nekaj sto ljudi bistriške občine pa tudi iz Maribora in Celja. Med gosti je bil predsednik kulturno prosvetnega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek.
Po govoru akademika prof. dr. Bratka Krefta so člani DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice, združeni pevski zbori občine Slovenska Bistrica in godba na pihala Impola zelo sugestivno predstavili obiskovalcem slovesnosti recital Ignaca Kamenika Uporna misel skozi stoletja (ob 400-letnici kmečkih uporov).
Zatem je Maks Peklar, predsednik zveze združenj borcev NOB Slovenska Bistrica, odkril pri vhodu v štatenberški grad spominsko ploščo, posvečeno 400-letnici kmečkih uporov. Na plošči je Aškerčev stih: » … grad v gori črnemu nad selom tisoč pesti zapreti …«
Maks Peklar je v krajšem nagovoru govoril o pomenu kmečkih uporov pri nas. Poudaril je med drugim, da so pomenili ti upori prelomnico slovenskega naroda, z njimi se je začel močneje narodno prebujati. Višek upora je bila revolucija, NOB, od 1941 do 1945.
Na družabnem popoldnevu so v lepem vremenu nastopili pevski zbori iz Črešnjevca, Makol, Oplotnice, Poljčan in Slovenske Bistrice in druge kulturno umetniške skupine.
VIR: M. M., Večer
FOTO: Maks Peklar, predsednik ZZB Slov. Bistrica, odkriva spominsko ploščo (Večer)
Rodil se je kapelnik DUŠAN PEČNIK
Dušan Pečnik se je rodil 17. junija 1933 v Mariboru.
Po osnovni šoli je končal Vojaško glasbeno šolo v Zagrebu in na Trsatu (oba Hrvaška). Prvo zaposlitev je dobil leta 1950 kot vojaški godbenik v Titovi gardi, zatem pa je nadaljeval z igranjem v Zemunu (Srbija). Polnih deset let je bil pomočnik dirigenta vojaške godbe v Mostarju (Bosna in Hercegovina), leta 1962 pa se je zaposlil kot solist-fagotist v godbi milice v Ljubljani. Leta 1963 se je zaposlil v Slovenskih Konjicah kot učitelj pihal in trobil ter postal kapelnik tamkajšnje godbe na pihala, leta 1967 pa se je zaposlil na OŠ Pohorskega bataljona v Oplotnici kot učitelj glasbene vzgoje in tam služboval enajst let, od tega pet let kot pomočnik ravnatelja. V tem času je ustanovil moški in ženski pevski zbor ter mladinski in mlajši mladinski pevski zbor. Poleg tega dela je deloval tudi na Temeljni izobraževalni skupnosti občine Slovenska Bistrica, kjer je bil predsednik aktiva glasbenih pedagogov v letih 1967−78. V tem času so začeli tudi z občinskimi revijami otroških, mlajših mladinskih in mladinskih pevskih zborov. Leta 1970 je postal član izvršnega odbora Kulturne skupnosti občine Slovenska Bistrica, dve leti pozneje je začel delovati v Združenju pihalnih orkestrov Slovenije, kjer je bil od leta 1982−84 podpredsednik, v času od 1984−92 pa še predsednik današnje Zveze slovenskih godb.
Leta 1974 je kot kapelnik od Franca Turka prevzel vodenje godbe na pihala tovarne Impol, ki je pod njegovim vodstvom iz 17−članske narasla na 52−člansko godbo na pihala. V času njegovega vodenja je godba osvojila številna državna, republiška, občinska in druga odličja, kakovostno so napredovali med 40 najboljših od skupno 117 godb v Sloveniji.
Leta 1978 se je zaposlil kot tajnik Izobraževalne skupnosti občine Slovenska Bistrica, kar je delal vse do upokojitve leta 1986.
Od leta 1978−94 je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij (ZKO; danes Zveza kulturnih društev, ZKD, op. ur.) občine Slovenska Bistrica. V tem času je postal tudi mentor mlajšim dirigentom na področju celotne Slovenije.
Dušan Pečnik je umrl 27. maja 2010 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je duhovnik JANEZ ARLIČ
Janez Arlič se je rodil 27. decembra 1812 v Novi Cerkvi.
Leta 1839 je bil posvečen v duhovnika lavantinske škofije in deloval v raznih slovenskih krajih: Spodnji Polskavi, Šentjanžu pri Dravogradu, Rogaški Slatini, Sromlju, Kapeli, Ločah, Teharju, kot kurat na Skomarju na Pohorju (Skomrah) v letih 1853–62, nato kot župnik v Zrečah (do 1870) in župnik na Prihovi (1870–79), kjer je ostal do svoje smrti leta 1879. (Velik del prihovske župnije – Vrhole pri Slovenskih Konjicah, Preloge, Vinarje, Kacjek in Korplje – spada ozemeljsko v območje današnje občine Slovenska Bistrica, sama župnija Prihova pa je del dekanije Slovenske Konjice, op. ur.)
Arlič je začel pesniti pod vplivom ‘Slomškovih slovenskih vaj za duhovnike’. Med drugim je prevedel šaljivo starogrško epsko pesem ‘Boj med žabami in mišmi’. Njegove pesmi objavljene v ‘Drobtinicah’ so lirski in epski poskusi, ki želijo vzgajati s pomočjo vezane besede.
Ko je bil Arlič kurat na Skomarju (1853–62), je osebno spoznal pohorskega ljudskega pevca in igralca Jurija Vodovnika (*22. april 1791, Skomarje) in ga 17. decembra 1858 na skomarskem pokopališču tudi pokopal. Cenil je pesnika Vodovnika in je na njega leta 1862 v Slomškovih ‘Drobtinicah’ opozoril z objavo njegovega življenjepisa z naslovom: ‘Jurij Vodovnik, slavni pohorski pevec in pobožni kristjan skomarske fare’. To je bil prvi javni pisani življenjepis Jurija Vodovnika.
Janez Arlič je umrl 17. junija 1879 na Prihovi.
VIR: biografski-sb.si
