19. junij
Danes goduje JULIJANA
Ime Julijana oz. Julija je različica moškega osebnega imena Julij, ki izhaja iz latinskega rodovnega imena Julius, ki ga razlagajo kot skrajšano ime iz Jovilius v pomenu »Jupitrov, božji«.
Ženske različice imena: Julija, Julijana, Julka.
Moške različice imena: Julči, Jule, Julian, Julijan, Julijo, Julius, Julen, Julko.
19. junij
PRVA SLOVENCA V PRVI AVSTRIJSKI REPUBLIKI IZVOLJENA V KOROŠKi DEŽELNI ZBOR
Prva slovenska poslanca, ki sta se uvrstila v koroški deželni zbor v prvi avstrijski republiki, sta bila na volitvah 19. junija 1921 izvoljena Ferdo Kraiger in Vinko Poljanec. Slovenski poslanci so sicer ves čas opozarjali na neuresničevanje manjšinskih pravic Slovencev in na gospodarsko zapostavljenost narodnostno mešanega jugozahodnega dela Koroške, a večinske podpore za svoje zahteve niso mogli dobiti. Koroška slovenska stranka je takrat delovala le kot volilna lista, njeni poslanci pa so izhajali iz slovenske prosvetne organizacije Slovenska krščanska socialna zveza za Koroško in iz manjšinskega katoliškega političnega združenja Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
KONCERT BIG BANDA Z GOSTI
Na notranjem grajskem dvorišču je 19. junija 2019 že tradicionalno nastopil Big band Slovenska Bistrica z gosti. Tokrat je bila glavna gostja znana slovenska pevka Anika Horvat. Kot posebna gosta sta nastopila Teja Pančič in Tomi Baaron. Koncert se je začel z rahlo zamudo, saj so se po nebu podili nevihtni oblaki, ki so se umaknili čudovitemu koncertu, ki je sledil. Big Band Slovenska Bistrica sestavljajo izvrstni glasbeniki, ki so prvo znanje pridobili v glasbeni šoli v Slovenski Bistrici, danes pa so profesorji na GŠ Slovenka Bistrica, drugih glasbenih šolah v Sloveniji, zaposleni kot člani drugih orkestrov, študenti glasbenih akademij ali člani drugih ansamblov. Vsekakor pa so tako ali drugače povezani z glasbenim življenjem v Slovenski Bistrici. Orkester šteje 22 instrumentalistov in dva stalna člana vokalista. Pred tem se je orkester že nekajkrat projektno predstavil na koncertih v organizaciji Glasbene šole Slovenska Bistrica, trikrat pod vodstvom prof. Janeza Kopšeta, od leta 2014 pa je uspešno in strokovno podkovano prevzel dirigentsko palico prof. Jernej Senegačnik ml. Že večkrat so se uspešno predstavili z znanimi slovenskimi glasbeniki, kot so Uroš Perič, Helena Blagne, Janez Bončina – Benč, Oto Pestner, Omar Naber, Alfi Nipič, Edvin Fliser, Jože Kobler in drugi.
VIR IN FOTO: Informator
2. BISTRIŠKI TABOR V TELOVADNICI SREDNJE ŠOLE
Za petek, 19. junija 2015, so organizatorji načrtovali 2. Bistriški tabor v mestnem parku, tako kot lani, ko jo je tudi malce zagodlo kislo vreme. Zaradi dežja so shod prestavočo v telovadnico Srednje šole Slovenska Bistrica, kar sicer ni okrnilo števila nastopajočih, je pa zato bilo malo obiskovalcev.
Žal so odpadle tudi ostale spremljajoče predstavitve, ki bi še bolj obogatile slavnostno prireditev. Shod, namenjen krepitvi narodne in domovinske pripadnosti, naj bi počastil akademik Boris Pahor, ki se prireditve ni mogel udeležiti, tako da smo ostali tudi brez slavnostnega govornika.
Kljub vsemu pa je izbor nastopajočih odtehtal smolo z govornikom in vremenom in v zraku je bilo čutiti veselje do življenja, do pripadnosti svojemu narodu, domovini in negovanju izročil naših prednikov. Nastopili so pihalna godba s Spodnje Polskave, pa Vivere in Glaska, Je -bela cesta, Gemaj, pevski zbori, ljudske pevke, folkloristi, Ložniške ufarce, recitatorji in drugi.
Bilo je lepo, kajti dokler bomo imeli toliko zanesenjakov, ki za svoje delo ne zahtevajo nič, smo lahko ponosni nase. In še vedno bomo lahko vzkliknili, O domovina, ti si kakor zdravje.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
REGIJSKI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI PREDALI NAMENU
19. junija 2015 so na Pragerskem odprli Regijski center za ravnanje z odpadki II. reda Štajerske regije. Center sodi med 6 regionalnih slovenskih centrov. Operacija je bila delno financirana iz kohezijskega sklada Evropske unije, del sredstev je zagotovila republika Slovenija iz postavk Ministrstva za okolje in prostor, razliko potrebnih sredstev pa so po dogovorjenem ključu zagotovile vse vključene občine: Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Koordinatorica projekta je bila občina Slovenska Bistrica. Naložba je bila vredna 11,3 mio €, od tega je bilo slabih sedem milijonov zagotovljenih iz kohezijskih sredstev, država je prispevala dobrih 2,5 mio €, preostalih 1,8 mio € pa so zagotovile partnerske občine.
Center pokriva potrebe za cca. 64.000 prebivalcev, kapacitete pa zadostujejo tudi za širše območje. Razdeljen je na sortirnico, kompostarno ter 1,6 hektarja veliko odlagalno polje s prostornino 200.000 kubičnih metrov preostalih odpadkov.
Center sta svečano predala namenu ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Regionalni center za ravnanje z odpadki Pragersko (Informator)
RAZPIS ZA REKONSTRUKCIJO KOLODVORSKE ULICE
Občina Slovenska Bistrica je objavila razpis za rekonstrukcijo Kolodvorske ulice. Omenjena ulica je v minulih dveh letih postala stalnica ne le medijev in varuhov narave in kulturne dediščine, ampak tudi prebivalcev Slovenske Bistrice. Ulica je imela kot mnoge druge doma in po svetu značilen kostanjev drevored. Zaradi starosti in bolezni so drevesa požagali, občina pa je obljubila, da bo zasadila nova in obnovila tudi ulico. Del ulice je že obnovljen, najpomembnejši del rekonstrukcije sta krožišče in namestitev kanalizacije. Razpis za rekonstrukcijo velja do 9. julija 2009, do takrat pa morajo prijavitelji oddati vloge, ki bodo ustrezale razpisnim pogojem. Izvajalci del bodo morali upoštevati vsebino izvedbenih del, ki obsegajo zemeljska dela, voziščne konstrukcije in storitve. Javno odpiranje ponudb bo istega dne ob 9. uri v prostorih občinske uprave.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Kostanjev drevored leta 1910 (zgoraj) in danes
V OPLOTNICI ZGRADILI ZBIRNI CENTER ZA ODPADKE
Zbirni center za kosovne odpadke so Oplotničani odprli ob glavni cesti Oplotnica-Cezlak, je povedala Bojana Vučina, vodja oddelka za okolje in prostor, da zbirališče odpadnega olja, vzmetnic, gum, papirja, stekla, plastike in lesa še ni končano in da ga nameravajo še urediti, najprej pa mora občina odkupiti zemljišče. Vrednost sedanjega zbirnega centra je 142.000 evrov, urejali so ga dve leti, odprt bo vsako sredo med 15. in 19. uro in vsako soboto med 10. in 15. uro. Z novim zbirnim centrom upravlja bistriška komunala, ki odpadke vozi na deponijo na Pragerskem. Bojana Vučina je še dejala, da občina za zemljišče plačuje najemnino, upa pa, da bodo prihodnje leto parcelo, na kateri je zbirni center, odkupili.
V zbirni center lahko odpadke prepeljejo vsa oplotniška gospodinjstva, v njega so namestili 8 in 20 tonske kontejnerje.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Oplotnški zbirni center za odpadke je vzorno urejen (Zdenko Kodrič)
VEČINA ZA SAMOPRISPEVEK
Denar za šole in vrtce
19. junija 1983 je v Slovenski Bistrici referendum za uvedbo četrtega občinskega samoprispevka uspel. Zanj se je odločilo 58 odstotkov volilnih upravičencev, udeležba na 118 voliščih pa je bila 94-odstotna.
Vsak volilni upravičenec je pred referendumom prejel gradivo, naslovljeno 20 let solidarnosti, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL. Bistričani so dotlej s prostovoljnim delom in s svojim denarjem zgradili mnogo družbenih objektov.
VIR: (zk), Večer
PO LEVI STRANI
V soboto, 19. junija 1982, ob 16.15 je mladoletni kolesar 15–letni D. B. iz Prebukovja, peljal od Ošlja proti Šmartnemu. V ostrem nepreglednem ovinku je zapeljal na levo stran in trčil v stoječe kolo z motorjem, na katerem je sedel 15-letni P. V. iz Kalš. Kolesar je padel in se hudo poškodoval.
VIR: Večer
TINJSKA ŠOLA POTREBUJE POMOČ
V občini so pred kratkim izvedli referendum o prispevkih občanov za potrebe šolstva. Na Tinju in v okolici so samoprispevek sprejeli s približno 70-odstotno večino. O potrebah tinjske osnovne šole govori njen upravitelj Tone Verle
»Znano je, da je bil referendum na našem območju uspešen in so prebivalci pripravljeni prispevat denar za izboljšanje osnovnega šolstva. Po zbranih podatkih in ugotovitvah smo izračunali. da bi osnovna šola Tinje dobila približno 96.000 dinarjev za najnujnejše potrebe. Vendar ta denar ne bi zadostoval, ker bi, če hočemo doseči dobro kakovost pouka in primerne možnosti, potrebovali okoli 350.000 dinarjev. Sedaj imamo v osnovni šoli Tinje le 4 učilnice in pouk poteka v dveh izmenah. Poleg tega trajajo učne ure le po 40 minut. Tisti učenci ki obiskujejo šolo dopoldan, morajo namreč pravočasno kreniti proti domu —posebno pozimi — da jih ne bi prehitela noč. Nekateri imajo do šole tudi dve in pol ure hoda.«
Kakšne ukrepe bi bilo storiti za izboljšanje učnih razmer na vaši šoli?
»Treba bi bilo razširiti šolske prostore. Naša največja želja je, da bi dobili skromno telovadnico, ki bi jo obenem lahko uporabljali za kulturno dvorano na Tinju. Načrti So pripravljeni, vendar nam primanjkuje denarja. Na zborih volivcev so se vaščani zavzemali to, da je treba vsa sredstva, ki so jih izglasovali z referendumom, ob dodatni pomoči slovenskobistriške občine uporabiti za razširitev šole. Tako bi lahko prešli na enoinpolizmenski pouk. To je tudi edina rešitev, ker za zdaj ne kaže, da bi se šolarji višjih razredov lahko vozili v Slovensko Bistrico.«
Letošnje šolsko leto je končano. Kakšni so bili učni uspehi vaših učencev?
»Prejšnja leta je na učne uspehe šole nedvomno vplivalo nenehno menjavanje in slaba strokovna usposobljenost osebja. Letos se je položaj izboljšal, to se pozna tudi pri učnem uspehu — ob koncu leta je izdelalo okrog 75 odstotkov vseh učencev. Zanimivo je tudi to, da so učenci 8. razreda leta večinoma ostajali doma, letos pa jih bo skoraj polovica šla v uk ali nadaljevala šolanje na srednjih šolah.«
Upajmo, da se bodo Tinjčanom ob pomoči slovenskobistriške občine njihove želje izpolnile.
VIR: J. C., Večer
FOTO: Tone Verle (Večer)
PREMOŽENJE SE PRENESE V DRŽAVNO LAST
Okrajno sodišče v Mariboru je 19. junija 1947 izdalo sklep, da se po odločbah okrajne in okrožne zaplembne komisije Maribor desni breg z 29. junija 1945 in 4. marca 1946 prenese polovica premičnega in nepremičnega premoženja posestnika Ivana Pučnika s Spodnje Polskave 22 v državno last oziroma na splošno ljudsko premoženje, ker da je postal med okupacijo 1941–1945 nemški državljan. Krajevni ljudski odbor Spodnja Polskava pa je v svojem ugovoru, ki mu je priložil tudi pisna zagotovila in izjave prič, obe zaplembni komisiji opozoril, da Ivan Pučnik ni »oseba nemške narodnosti, nasprotno, med okupacijo je podpiral narodnoosvobodilno gibanje, domačinom je preprečeval sodelovanje v okupatorjevih organizacijah in imel je samo zeleno legitimacijo«.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 356
ZDRAVNIK OBISKAL ŠOLO
Zdravnik s Pragerskega, dr. Bogoljub Bobič, je šolo obiskal 19. junija 1947 in pregledal vse učence. Dva je predlagal za specialni pregled, sicer pa je bilo zdravstveno stanje v povprečju zadovoljivo. Tudi to šolsko leto so bili učenci cepljeni proti kozam.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 262
(SAMOUMORI)
Iz Slov. Bistrice se nam piše: Na Spodnji Polskavi blizu Slov. Bistrice sta se, še ne tekom enega tedna, dva obesila. Eden, na neki gostiji z nožem sunen v lakotnico (stran), je zaradi tega vedno bolehal, tudi nij mogel lahko in brez bolečin delati – drugi nek slovaški platnitničar, ki se je tukaj naselil in se tudi oženil, je prerad blago na up razprodajal in se je pri tem preveč v dolgove zakopal – tedaj obadva zaradi obupnosti; prvi, ker nij mogel več ozdraveti, in drugi, ker se nij mogel več iz dolgov izkopati.
VIR: Slovenski narod
Rodil se je arhitekt HANS PACHER
Hans Pascher, arhitekt, se je rodil 19. junija 1858 v kraju St. Margarethen pri Eisenstadtu na Gradiščanskem (Avstrija). Po očetu je bil potomec stare rodbine stavbarjev, po materi rodbine kamnosekov.
Po končani realki v Oedenburgu (Avstrija) je odšel v uk k stavbeniku Francu Schlöglu na Dunaj (Avstrija), kjer je postal leta 1877 pomočnik in bil leta 1880 sprejet v specialno šolo prof. Friderika barona Schmidta na dunajski akademiji.
Za Slovensko Bistrico je izdelal načrte za zvonik ž. c. sv. Jerneja, na našem območju pa so po njegovih načrtih izdelani še ž. c. z župniščem v Čadramu in veliki oltar v ž. c. Poljčanah.
Pacher je bil zadnjih 20 let pred 2. svetovno vojno eden na Slovenskem najbolj zaposlenih arhitektov. Delal je v zgodovinskih slogih, zlasti v novogotskem in novorenesančnem. Novih vrednot ni ustvaril, vrednost njegovih del je predvsem v solidni obrtniški izdelavi.
Hans Pascher je umrl po letu 1945 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
