
26. marec
Danes goduje MAKSIMA
Ime Maksima je različica ženskega osebnega imena Maksimiljana, oz. ženska oblika imena Maksimilijan, ki izhaja iz latinskega imena Maximilianus. To razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Maximus ali kot zloženko iz latinskih imen Maximus in Aemilianus. Ime Maxsimus povezujejo z latinsko besedo maximus v pomenu »največji, zelo velik«. Ime Aemilianus, slovensko Emilijan, pa je izpeljanka iz rimskega rodovnega imena Aemilius z domnevnim pomenom »posnemovalec; tekmec v ljubezni«.
Ostale različice imena: Maksa, Maksi, Maksija, Maksimija, Maksimilena, Maksimiliana, Maksimilijana Maksimira, Maksina.

26. marec
POTRES NA IDRIJSKEM
Potres na Idrijskem 26. marca 1511 ob 14.00, je doslej najmočnejši potres, ki je prizadel območje današnje Slovenije. Epicenter potresa je bil na področju Čedad-Humin-Idrija, toda potresni sunki so prizadeli tudi Švico, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško.
Najhuje je bila v Sloveniji prizadeta Idrija, ki je bila skoraj popolnoma porušena. Potres je zrušil hrib med Idrijo in Spodnjo Idrijo, plaz je zasul rečni tok in reka je poplavila Idrijo. V Škofji Loki je bil skoraj popolnoma porušen škofjeloški grad, v Ljubljani Križanke …
Glede na lestico MSK je potres dosegel X. stopnjo z magnitudo 7,90. Med potresom je umrlo med 12.000 do 15.000 ljudi.

KOSIJO V IMPROVIZIRANI JEDILNICI NA HODNIKU
Obeta se prenova šolske kuhinje in jedilnice, da bodo naposled dobili dostojne prostore za prehranjevanje
V Osnovni šoli Anice Černejeve Makole bodo predvidoma do leta 2022 dobili ustrezno šolsko kuhinjo in jedilnico. Celovito nameravajo preurediti kletne prostore šole in dograditi požarno stopnišče. Šolska kuhinja je popolnoma dotrajana in ne ustreza sodobnim standardom. Oprema je tako izrabljena, da je ni mogoče več ustrezno očistiti. Strojne in elektro instalacije zaradi svoje starosti, premajhne kapacitete in neprilagojene izvedbe vsak dan povzročajo številne težave v obratovanju kuhinje. Iz šole še sporočajo, da ob vsem tem zelo težko zagotavljajo minimalne higienske standarde, saj dela v kuhinji zaradi omejenih prostorskih možnosti ni možno organizirati, da se ne bi križale čiste in nečiste poti. Šola tudi nima jedilnice, zato otroci malicajo v učilnicah, kosijo pa v improvizirano vzpostavljeni jedilnici na hodniku.
Prostore obstoječe kuhinje bodo prestavili in na novo uredili v severovzhodnem delu, na lokaciji učilnice in kabineta za tehnični pouk. Na novo bodo uredili tudi del hodnika ob notranjem stopnišču. Tehnična učilnica bo tam, kjer je učilnica za gospodinjstvo. Jedilnica z 92 sedeži bo na mestu, kjer sta kuhinja in hodnik. Razširjena bo tudi v prostor, kjer sta pralnica in skladišče za čistila. Poleg tega bodo dogradili zunanje požarne stopnice in poskrbeli za celotno požarno varnost v šoli. Po investicijskem programu, ki ga je pred kratkim potrdil občinski svet v Makolah, je naložba vredna 714 tisoč evrov. Občina Makole načrtuje, da bo za to v letih 2020 in 2021 na razpisu ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport pridobila dobrih 300 tisoč evrov sofinancerskih sredstev, preostali denar pa bodo zagotovili v občinskem proračunu.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Mize in stoli so sedaj na hodniku (Mojca Vtič)

DRUŠTVO VINTGAR ORGANIZIRALO PREDAVANJE O VRTNARJENJU
V sredo, 26. marca 2014, je Društvo Vintgar za ljubitelje narave in vrtnarjenja pripravilo zanimivo predavanje Pomlad na cvetličnem in zelenjavnem vrtu. Gosti predavanja in hkrati izvajalci so bili strokovni sodelavci priljubljene televizijske oddaje Na vrtu, in sicer Miša Pušenjak, Dragica Kropf Černigoj ter Sebastjan Lipar.
Po predavanju je sledil zbor članov Društva Vintgar.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

ČERIČEVIH STO LET
Družina Čerič iz Slovenske Bistrice je s fotografijo povezana že celo večnost. Fotografi Mladen Čerič, njegov oče Mladen, dedek Franjo in pradedek Jakob, ki je prvi atelje odprl leta 1908 v Oplotnici, so velike fotografske legende in brez njih bi bila Slovenska Bistrica v preteklosti in sedanjosti prikrajšana ne le za dobro fotografijo, ampak tudi za vedenje o fotografiji in fotografskih pripomočkih. Čeričevi fotografi so z mestom povezani že več kot stoletje in ob tem prazniku je fotografski atelje dobil lastne prostore. Mladen Čerič jih je kupil na Trgu svobode 13 v Slovenski Bistrici, slovesno jih je odprl 26. marca 2010 ob 12. uri. Otvoritev bo minila v slogu Z vami gremo še naslednjih sto!
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Novi rod Čeričevih v ateljeju na Trgu svobode (Arhiv družine Čerič)

DVA PRIJATELJA JE REŠIL SMRTI
Šestindvajsetletni Aleksander Rimele iz Ložnice pri Slovenski Bistrici je brez obotavljanja skočil v ledeno mrzlo vodo in iz avtomobila rešil prijatelja, 23-letnega Sandija Teskača in štiri leta mlajšega Alena Mariniča — Mladeniča sta v ostrem ovinku v Črešnjevcu s škodo felicio zapeljala s ceste in na strehi pristala v mlaki — Nihče ne ve, kako bi se končalo, če ju pogumni prijatelj ne bi rešil iz vode, ki je imela v ponedeljek ponoči vsega dve stopinji Celzija
Srečo v nesreči sta imela 23-letni Sandi Teskač iz Hajdoš in njegov štiri leta mlajši prijatelj Alen Marinič s Ptuja, da sta prometno nesrečo preživela le z nekaj praskami. Mladeniča sta velikonočni ponedeljek izrabila za obiske, med drugim sta obiskala tudi prijatelja Aleksandra Rimeleta. Doma je s Ptuja, vendar že tri leta živi v Ložnici pri Slovenski Bistrici. »V ponedeljek zvečer me je po mobilnem telefonu klical Sandi, da bi se nekje sestali. Bili smo v Kočnem, nato sta me Sandi in Alen prosila, naj jima pokažem pot do bistriške obvoznice,« se spominja 26-letni Aleksander Rimele.
Luči izginile
Aleksander Rimele je z avtomobilom peljal prvi, nekaj metrov za njim je za volanom škode felicie sedel Sandi Teskač, Alen Marinič pa na sovoznikovem sedežu. Pri železniški postaji v Črešnjevcu (zanimivo, da spada ta železniška postaja pod Slovensko Bistrico) cesta nenadoma ostro zavije v desno. Tudi vremenske razmere so bile neugodne, saj je tistega večera deževalo, med dežnimi kapljami pa je naletaval tudi sneg. »Zapeljal sem skozi ovinek in nagonsko pogledal v vzvratno ogledalo. Luči Sandijevega avtomobila so izginile, na nebu sem videl le snop svetlobe. Zatem so izginile še luči avtomobila, ki je vozil za Sandijem,« nam je neverjetno zgodbo pripovedoval Aleksander.
Brez obotavljanja je obrnil svoj avtomobil in se odpeljal do kraja nesreče. Na travniku, poraščenem z grmičevjem in trnjem, je stal renault clio: »Zavpil sem vozniku, ali je vse v redu. Odvrnil mi je, da je nepoškodovan. Vprašal sem ga, kje je avto, ki je vozil pred njim, a je le zabrundal predse. Bilo je temno, a sem kljub vsemu videl zadnji del škode, ki je štrlel iz mlake sredi travnika. Takrat se mi ni niti sanjalo, da avtomobil leži v vodi, obrnjen na streho.«
Slekel je jakno in skočil v vodo. Dno meter globoke mlake je bilo pokrito z muljem. Pogumni rešitelj je poskušal odpreti sprednja vrata, a zaman, saj so bila ta pod vodo. Na koncu mu je z zadnjimi močmi uspelo odpreti zadnja vrata. »Splezal sem v avtomobil in začutil, da me je eden od njiju močno prijel za zapestje. Takrat sem vedel, da je sila. Oba sta bila pripeta z varnostnim pasom. Prednja sedeža sem nagnil nekoliko nazaj, da sem ju laže spravil na zadnjo klop in zatem iz avtomobila. Zunaj sem jima še pomagal, da sta izbruhala vodo in mulj,« se dogodkov spominja pogumni rešitelj.
Najprej akcija, nato telefon
Šele ko sta bila na varnem, je vzel mobilni telefon in poklical pomoč. Med čakanjem na pomoč je oba poškodovana prijatelja pokril s cunjami, ki jih je našel v svojem avtomobilu. »Bilo je peklensko mrzlo. Voda je imela vsega dobri dve stopinji Celzija, zunaj pa je pihal zahrbten veter. Oblečen sem bil le v majico s kratkimi rokavi, a to ni bilo pomembno. Pomembneje je bilo, da sta bila Sandi in Alen na varnem,« pravi Rimele. Dobrih pet minut pozneje so bili na kraju nesreče reševalci in gasilci. Oba poškodovana so odpeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico.
Obiskali smo tudi ponesrečenca. Nesrečo sta preživela brez hujših posledic. »Nekoliko naju še bolijo glava, trup in noge. Alen ima poškodovan gleženj, a ni nič hujšega,« nam je dejal Sandi Teskač. Izvedeli smo še, da naj bi ju danes popoldne dali v domačo oskrbo. Zagotovo bosta poslej 24. marec praznovala kot drugi rojstni dan. Vsi strokovnjaki so namreč enotnega mnenja, da sta se vnovič rodila. Nesreča bi se zanesljivo končala tragično, če bi čakali le na pomoč gasilcev. Kajti fanta se ne bi mogla sama rešiti iz avtomobila.
»Oba sva Aleksandru zelo hvaležna. Že takoj po nesreči sem mu dejal, da bom za vedno ostal njegov dolžnik. Ne vem, kako bi se končalo, če Aleksander ne bi brez obotavljanja skočil v mrzlo vodo,« je sklenil Sandi Teskač. Pogumni rešitelj je oba prijatelja obiskal tudi v bolnišnici in z njima preživel včerajšnje popoldne. »Vso tragično noč nisem zatisnil očesa. Bil sem preveč razburjen. Še danes nisem prav dojel, kaj se je zgodilo. Ne znam si predstavljati, kaj bi bilo, če ju ne bi rešil,« je sklenil Aleksander Rimele. Sandi in Alen sta mu obljubila, da bosta po prihodu iz bolnišnice ob prvem primernem dnevu pripravila zahvalni skupinski piknik.
Plaketa za hrabrost
»O nesreči smo bili obveščeni ob 23.43, sedem minut za tem je bilo naše prvo vozilo na kraju nesreče. Naši člani so preverili, ali v vodi res ni nobenega izmed potnikov. Levji delež je že pred tem opravil Aleksander Rimele, ki je oba poškodovanca potegnil iz vode. Zato se mu tudi iskreno zahvaljujemo,« nam je dejal Dejan Begič, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica. Izvedeli smo še, da bodo bistriški gasilci pogumnega fanta predlagali za dobitnika plakete za hrabrost.
VIR: Aleš Andlovič, Slovenske novice

MED PREJEMNIKI TUDI STANISLAV GRADIŠNIK
Steletove nagrade in priznanja za leto 2003
V Narodni galeriji so v petek, 26. marca 2004, ob 12. uri Steletovo nagrado za življenjsko delo izročili umetnostnemu zgodovinarju – konservatorju Tonetu Mikelnu za vrhunske dosežke v spomeniškovarstveni službi, ki so nepogrešljiv prispevek k ohranitvi kulturne dediščine v Sloveniji. Steletova priznanja za leto 2003 so prejeli Ivo Gričar za izjemne dosežke pri raziskovanju in dokumentiranju kulturnih spomenikov, posebej Komende pri Polzeli in gradu Strmol, Stanislav Gradišnik za izjemna prizadevanja za prenovo in oživitev gradu Slovenska Bistrica in Rado Zoubek za restavratorski poseg v fresko sv. Krištofa na prezbiteriju cerkve sv. Kancijana v Vrzdencu. Zbrane je pozdravila ministrica za kulturo Andreja Rihter, slavnostni govornik je bil akademik France Bernik. Steletove nagrade in priznanja podeljuje Slovensko konservatorsko društvo.
Stanislav Gradišnik je prejel Steletovo priznanje za izjemna prizadevanja za prenovo in oživitev gradu Slovenska Bistrica. Gradišnik se je začel poklicno ukvarjati z naravno in kulturno dediščino leta 1979. Po letu 1985 je pospešeno nadaljeval obnovo in revitalizacijo bistriškega gradu. Leta 1996 je bil pod njegovim patronatom v gradu ustanovljen Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ki ga je od leta 1997 tudi vodil. Čeprav vsa obnovitvena dela na gradu in v parku takrat še niso bila povsem zaključena, ta s svojimi zbirkami in prireditvami omogoča kulturno ponudbo mesta, občine in regije, za kar je najbolj zaslužen Gradišnik. Usklajeval je tudi obnovitvena dela pri drugih kulturnih spomenikih, med katere sodijo izkopavanje Ančnikovega gradišča v Jurišni vasi, posegi na gradu Štatenberg, graščini na Zgornji Polskavi, obnova Mestnega (Graslovega) in žitnega stolpa.
Gradišnik je bil pobudnik obnovitvenih posegov v cerkvah v Koritnem nad Oplotnico, Treh Kraljih v Ješovcu, na Planini na Pohorju, pri Jožefovi in Marijini cerkvi v Slovenski Bistrici, na Urhu na Pohorju, v Prihovi, Arehu in samostanu Studenice. Nezamenljiv je bil pri prenovah pohorskih hiš na Šmartnem, Ošlju, Urhu, Kotu, Spodnjem Prebukovju in kapelic ter znamenj na Urhu, Tinjski Gori, Repu, Planini na Pohorju in v Slovenski Bistrici. Vodil je tudi obnovitvene posege na Osankarici na Pohorju in drugje, so zapisali v utemeljitvi k priznanju.
VIR: STA

NIČ VEČ BREZPLAČNA RABA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
V Slovenski Bistrici sprejemajo odlok, ki ne bo zastonj
Uporabo stavbnega zemljišča so zdaj morali plačevati samo tisti “izbranci”, ki imajo smolo in živijo v mestu ter v naseljih Poljčane, Pragersko in Oplotnica
Da gre za majhen prispevek iz denarnice, so porekli nekateri svetniki, ko so sprejemali Osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Slovenska Bistrica. Bili pa so med svetniki tudi taki, ki so menili, da ni prav, da se na občini v trenutku, ko so si prebivalci nekaterih bolj oddaljenih naselij uredili ceste, vodovod in morda kje še kanalizacijo, spomnijo in začnejo pobirati denar za tako imenovano uporabo stavbnega zemljišča. Še posebno, ker je znesek tega nadomestila odvisen (tudi) od opremljenosti stavbnega zemljišča.
V bistriški občini veliki večini ljudi do sedaj ni bilo treba plačati niti tolarja za uporabo stavbnega zemljišča, z novim odlokom pa bodo zavezanci tudi občani, ki ne živijo le v Slovenski Bistrici ali večjih krajevnih središčih Oplotnice, Pragerskega in Poljčan. Občino so pripravljavci odloka razdelili na štiri kakovostna območja, uvrstitev pa je odvisna od gostote javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, od dostopnosti z javnimi prometnimi sredstvi, od splošne opremljenosti z infrastrukturo in ustrezne namenske rabe po prostorskem dokumentu. Po doslej zbranih podatkih se bo večina nadomestil gibala med minimalnim zneskom tri tisoč do približno osem tisoč tolarjev in ker premore občina Slovenska Bistrica okoli deset tisoč hišnih številk. naj bi se iz tega naslova zbralo okoli 50 milijonov tolarjev. V občini je trenutno dva tisoč stanovanj. to bi prineslo (povprečno bi bilo treba plačati 3500 tolarjev) dodatnih sedem milijonov tolarjev. Največ naj bi v proračun navrgla nadomestila. ki jih bodo morala plačati podjetja, prvi izračuni kažejo, da bodo ta na leto skupaj plačala okoli 80 milijonov tolarjev. Z dodatnimi 140 milijoni tolarjev bo občina lažje posodabljala in širila komunalno opremljenost stavbnih zemljišč. S tako zbranim denarjem bi bilo mogoče obnavljati in posodabljati ceste, urejati javna parkirišča, širiti javno razsvetljavo, posodabljati in širiti vodovodno, električno in telefonsko omrežje.
Odlok, tako pričakujejo njegovi pripravljavci, naj bi začel veljati še pred počitnicami svetnikov, tako da bi se vsaj polovica denarja za uporabo stavbnega zemljišča letos že stekla v občinsko blagajno in bi bilo z zbranim denarjem že letos mogoče tudi kaj postoriti.
VIR: Slavica Pičerko, Večer

Umrla je učiteljica in knjižničarka KRISTINA ŠEGA
Kristina Šega, rojena Vozelj, se je rodila 23. julija 1941 v Dobovcu pri Hrastniku materi Mariji in očetu Rudolfu. Družina je živela v Hrastniku.
Osnovno šolo je obiskovala v Hrastniku, gimnazijo pa v Trbovljah, kjer se je navdušila za književnost in film in se odločila za študij slovenskega jezika na slavistiki v Ljubljani. Po študiju se je zaposlila kot predmetna učiteljica slovenščine v domačem Hrastniku, leta 1966 pa v Osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica kot učiteljica slovenskega jezika.
Tu si je ustvarila družino in se poleg dela v osnovni šoli posvetila kulturnemu delu v mestu. Veliko je delala v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda v Slovenski Bistrici, povezovala in soorganizirala mnoge prireditve v mestu in občini.
Leta 1974 prevzela vodenje Pionirske knjižnice v Matični knjižnici občine Slovenska Bistrica in leta 1977 od Miljutina Arka, ko je ta odšel v pokoj, še vodstvo te knjižnice, ki se je po njenih prizadevanjih ponovno poimenovala po Josipu Vošnjaku.
Kristina Šega je umrla 26. marca 1989 v Ljubljani, pokopana je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si

Rodil se je doktor ekonomije BOŠTJAN JAZBEC
Dr. Boštjan Jazbec se je rodil 26. marca 1970 v Celju očetu Štefanu, prodajnemu referentu in materi Marti Jazbec, rojeni Torič, učiteljici. Odraščal je s sestro Gabrielo, mag. farmacije.
Osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici med leti 1976−84, nato pa je med letoma 1984−88 obiskoval Srednjo ekonomsko šolo in Srednjo šolo za glasbeno in baletno izobraževanje, smer trobenta, v Mariboru.
Po uspešno zaključeni sredni šoli se je vpisal na študij ekonomije na Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani Leta 1993 je v okviru izmenjave študentov Ekonomske fakultete v Ljubljani študiral na School of Business – Indiana University (ZDA) in istega leta diplomiral kot študent z najvišjim povprečjem v generaciji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Leta 1995 je z odliko magistriral na Central European University v Pragi (Češka Republika) in leta 1996 nadaljeval specialistični študij ekonomije na Central European University v Budimpešti (Madžarska).
Med leti 1996−98 je opravil doktorski program ekonomije na Institute for Advanced Studies na Dunaju (Avstrija) in leta 2000 pred komisijo, ki so je sestavljali Mojmir Mrak, Ivan Ribnikar in Fabrizio Coricelli uspešno zagovarjal doktorat z naslovom ‘Oblikovanje realnega deviznega tečaja v državah v prehodu’ (Real Exchange Rate Determination in Transition Economies) na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Poročen je z Živo Ostaševski, arhitektko, s katero imata sina Ota in hčerko Lizo.
Boštjan Jazbec je d leta 1993−2008 delal kot asistent in docent za denar in finance na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato pa med 2008−13 kot izredni profesor za denar in finance na isti fakulteti.
Med 2009−11 je bil profesor za predmet Makroekonomija na American University in Kosovo (akreditirana univerza s strani Rochester Institute of Technology, New York, ZDA) in med 2010−11 profesor za finančne trge in institucije na South-East European University v Tetovu (Severna Makedonija). Kot profesor Bančnega managementa na magistrskem programu Ekonomske fakultete Ljubljana v Prištini je delal med leti 2010−13.
Od leta 2009−13 je delal za Mednarodni denarni sklad v Washingtonu (ZDA), v Republiki Kosovo (2009−12) na mestu Svetovalca guvernerja Centralne banke Kosova in v Surinamu (2012−13) tudi kot Svetovalec guvernerja Centralne banke Surinama.
Med leti 2013−18 je bil guverner Banke Slovenije in član Sveta Evropske centralne banke v Frankfurtu (Nemčija), kot guverner Banke Slovenije je zastopal Slovenijo v Mednarodnem denarnem Skladu v Washingtonu in Banki za mednarodne poravnave v Baslu (Švica).
Od leta je Boštjan Jazbec 2018 član upravnega odbora Enotnega odbora za reševanje bank (Single Resolution Board) v Bruslju (Belgija), zadolžen za reševanje bank v Nemčiji, Italiji, Malti, Litvi, Latviji, Estoniji in na Portugalskem. V tem času je vodil delovno skupino za čezmejno reševanje največjih 27 bank na svetu v Odboru za finančno stabilnost (Financial Stability Board) v Baslu.
VIR: biografski-sb.si

OBČNI ZBOR CIRIL-METODOVE PODRUŽNICE NA PRAGERSKEM
Preteklo nedeljo, 26. marca 1933, popoldne, je bil v prostorih osnovne šole na Pragerskem občni zbor Ciril-Metodove podružnice. Po poročilih posameznih funkcionarjev, ki so bila jedrnata in klena ter po objasnitvi pomena CMD je bil povečini izvoljen stari od bor s predsednikom poštnim upravnikom g. Fludernikom na čelu.
VIR: Mariborski večernik Jutra

VINSKA RAZSTAVA
Vinska razstava podružnice vinarskega društva, ki je potekala v teh dneh uspela nad vse pričakovanje. Ta vinska razstava, ki je bila vse tri dni dobro obiskana, je jasno pokazala, da so naša pohorska vina prvorazredna. Kupcev je bilo na razstavi razmeroma še precejšnje število. Izmed 186 razstavljenih vzorcev so se odlikovala sortirana vina s posestev dr. Aattemsa in g. Janžekoviča. Kot prvovrstno namizno vino je bilo ocenjeno vino g. Rateja. Izredno pozornost je zbudilo tudi vino g. dr. Črneja. Tudi med ostalimi vini je bilo nekaj prvovrstnih vzorcev in so bila zelo dobro ocenjena. Upajmo, da se bo razstava vsako leto ponavljala, kar bo poživilo tekmovanja med vinogradniki, tako da bodo posvečali vso skrb svojimvinogradom in da bodo le prvorazredni pridelki prihajali na trg, kar bo dvignilo renome naše kapljice.
VIR: Mariborski večernik Jutra

OBESIL SE JE VOJAK – BEGUNEC
Iz strahu pred kaznijo se je v zaporu tukajšnje garnizije obesil vojak-begunec. Punt je že večkrat pobegnil, a so ga vselej dobili. Pri zadnjem pobegu je z nekim tovarišem v Mariboru ukradel čoln in pobegnil po Dravi. V bližini Ptuja je njegov tovariš ponesrečil in utonil, sam pa je avanturo nadaljeval. Zdaj si je končal življenje na lastnem opasaču
v nedeljo popoldne, takoj potem, ko je dežurni oficir pregledal zapor.
VIR: Mariborski večernik Jutra

26. marec1932
SOKOLSKO DELO
V nedeljo dopoldne je bil v deški osnovni šoli sestanek okolišikh fantov, ki si žele ustanoviti lastno sokolsko četo Slov. Bistrica okolica. Največ fantov je bilo iz Visol, in sicer 11. Pogrešali pa smo telovadce iz Zg. Bistrice. Skupaj se je prijavilo 24 telovadnih članov.
VIR: Mariborski večernik Jutra
