28. junij
Danes goduje HOTIMIR
Ime Hotimir je moško ime, ki je nastalo iz besede hoteti in besede mir, v pomenu »hoče mir, zavzema se za mir«.
Druga razlaga za ime je, da izvira iz korena *xotь, kar pomeni hotenje in voljo.
Druge različice imena niso znane.
28. junij
DRUGI DAN VOJNE ZA SLOVENIJO
Ponoči, 28. junija 1991, so slovenske oborožene sile krepile blokade in novo mobilizirane enote TO usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom. Vse koordinacijske podskupine so dobile ukaz: “Na vseh točkah, kjer so oborožene sile RS v taktični prednosti, izvršite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Nasprotnika pozivajte k predaji, določite čim krajši rok in izvedite akcijo z vsem razpoložljivim orožjem. Pri akcijah poskrbite za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva.”
Tanki, ki so prenočili pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada v Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavila branjena barikada v Štrihovcu. Pripadniki TO in policije so tanke napadli. Po 11. uri so prišla tankom na pomoč letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala ter obstreljevala barikado. Ob 13.30 so spet napadla štiri letala, pri tem so bili štirje vozniki tovornjakov ubiti. Tankovska kolona je nato barikado obšla, vendar se je kmalu ustavila.
Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na Medvedjeku. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov.
V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA. V Gibini je bil ustavljen prodor oklepne kolone s Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopadu je bil zavzet mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote TO so napadle vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik, oddajnike Krim, Kum in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. Oklepna kolona polkovnika Popova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, je zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domači prostovoljci so ji zažgali tovorne avtomobile. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev TO bistveno izboljšala, zavzeli so skladišče v Leskovcu, neuspešen pa je bil napad na vojašnico v Ribnici. V Črničah v Vipavski dolini je TO odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dva vojaka sta padla. Po napadu bojne skupine majorja Lisjaka je bil zavzet mejni prehod Rožna dolina, dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. Zavzet je bil prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničen prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. Ponoči se je tankom ob letališču približal pripadnik TO Peter Petrič, streljal na poveljniški tank, ranil poveljnika in pri tem izgubil življenje.
JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, saj so bile obkoljene enote v vedno težjem položaju.
URŠKA ŽIGART POSTANE DRŽAVNA PRVAKINJA V VOŽNJI NA KRONOMETER
28. junija 2020 je bilo na Pokljuki državno kolesarsko prvenstvo v vožnji na čas. Državna prvakinja v ženski članski konkurenci je postala Urška Žigart (Ale BTC Ljubljana). Bistričanka je za kronometer potrebovala 40:44,32 in za dobre tri minute prehitela najbližjo zasledovalko Blažo Pintarič (43:54,35). Tretja je bila Urška Bravec (Ale BTC Ljubljana), 45:48,08. Po tekmi je za Bistričan.si povedala: “Super se počutim, vesela sem zmage, da se je končno vse poklopilo in da je majica državne prvakinje v mojih rokah. Danes ni bil tipični kronometer, torej ravninski, ampak je bilo tudi manjši vzpon na Pokljuko. Dala sem vse od sebe in bilo je več kot dovolj za zmago. Upam, da bom lahko podobne rezultate dosegala tudi v mednarodni konkurenci. Vsi kolesarji pa seveda upamo, da se bo sezona sploh začela. Današnji rezultat pa bo zame seveda odlična motivacija za naprej.”
VIR: Bistričan.si
Umrla je novinarka VIDA TOPOLOVEC
Vida Marija Topolovec se je rodila 14. junija 1940 na Podložah pod Ptujsko Goro, v župniji Majšperk, očetu Jakobu in materi Angeli.
Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskovala v Majšperku, učiteljišče pa v Mariboru. Leta 1960 je postala učiteljica in učila v osnovni šoli na Runču in pri Tomažu in nato v Ormožu, kjer je učila zgodovino.
Leta 1979 je postala novinarka in urednica ormoškega lokalnega radia, nato pa se je kot novinarka zaposlila pri ptujskem časopisu Tednik. Pisala je o dogodkih na območju Ormoža in vse več tudi o Slovenski Bistrici. Svoje prispevke je objavljala v ptujskem ‘Tedniku’, ‘Kmečkem glasu’ in v ‘Rodni grudi’, reviji za Slovence po svetu.
Po upokojitvi se je preselila v Slovensko Bistrico in delala kot honorarna novinarka pri slovenjebistriški kabelski televiziji, pri tedniku ‘Panorama’, ‘Bistriških novicah’ in pisala za druge časopise. Bila je med prvimi slovenskimi novinarji, ki so pisali o ljudskih in cerkvenih praznikih ter imela intervjuje s škofom Francem Krambergerjem. Za ptujski časopis ‘Tednik’ je napisala tudi kratek življenjepis o prvem mariborskem škofu Antonu Martinu Slomšku, ki je bil objavljen tudi v ‘Izseljeniškem koledarju 1997’.
Sodelovala je z Venčeseljskimi ljudskimi pevkami z Zgornje Ložnice, ko so leta 1998 obudile staro ljudsko dramsko igro ‘Marijo nosijo’ ter napisala prispevke za časopis o tem.
Pri republiški Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) v Ljubljani je bila dva mandata (2011−15 in 2015−19) aktivna članica Komisije za izobraževanje, publiciteto in informatiko in se izkazala z raziskovanjem in predavanji o potrebah upokojencev.
Novinarsko delo Vide Marije Topolovec je zelo bogato in obsežno, ogromno je tehtnih večjih del, ki še čakajo bibliografskega urejanja. Na COBISS-u najdemo zapisanih okoli 600 njenih najobsežnejših novinarskih objavljenih prispevkov.
Vida Marija Topolovec je umrla 28. junija 2019 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopana.
VIR: biografski-sb.si
MARSIKDO SE DANES ZA DRŽAVO NE BI BORIL
Ob dnevu državnosti proslavili tudi 27 let od zavzetja vojaškega skladišča
Pred vhodom v vojaško skladišče na Zgornji Ložnici so proslavili tudi letošnji dan državnosti in 27. obletnico zavzetja tamkajšnjega vojaškega skladišča. Tam se je v začetku julija 1991 zgodil največji logistični podvig v slovenski osamosvojitveni vojni. Blokado vojašnice v Slovenski Bistrici, zavzetje in nato izplen več deset podzemnih objektov JLA, v katerih so hranili več kot 5000 ton minskoeksplozivnih sredstev, je vodil major Marjan Strehar, takratni poveljnik 79. območnega štaba Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine.
Izjemno pomembno vlogo pri zavzetju 27 hektarjev velikega skladišča je imela tudi enota pod vodstvom Mirana Krušiča. Sedanji predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi, ki jo je slovenjebistriško združenje veteranov pripravilo skupaj z Občino Slovenska Bistrica. “160 članov je štela moja enota in ni jih bilo malo, ki so občutili strah, a kljub veliki nevarnosti so pogumno korakali po skupni poti osvoboditve enega največjih skladišč v Sloveniji. Imeli smo močno podporo domačinov, za kar se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Skupaj smo lahko uspešno uresničevali strategijo, ki sva jo dobro leto dni kovala in načrtovala z Marjanom Streharjem. Žal sedaj že pokojni prijatelj ima velike zasluge za to, da lahko danes proslavljamo obletnico zmage, da lahko ozaveščamo o zavesti naroda. Celotna teritorialna obramba pa letos praznuje 50 let obstoja. Z vso odgovornostjo trdim, da naše dežele ne bi bilo, če ne bi bilo njih. Kot tudi ne bi bilo Ložnice brez moje čete,” je dejal Krušič.
Hkrati je v govoru opozoril na mačehovski odnos do tistih, ki so priborili samostojnost: “Po uspešni bitki smo zašli. Predvsem v borbi za ljudi, enakopravnost, za demokracijo. Kako naj si drugače razlagam nasprotovanje poveljnika vojaških sil, da imamo državno proslavo prav tukaj, na Ložnici, ki smo jo državljani sami osvobodili. Kako naj si drugače razlagam odnos različnih vlad do veteranov, ki smo se borili za Slovenijo. Kako naj si drugače razlagam mačehovski odnos države in politike do ljudi, ki smo se leta 1991 zbrali in brez kančka dvoma žrtvovali vse. Kako naj si drugače razlagam odnos vlade do vojske, ki je že več let podhranjena? In kdo jo rešuje sedaj, rezervisti, državljani, tisti, ki jim prepovedujete obeležitev spominov na našo osamosvojitev. Žal ugotavljam, da se za takšno državo, kot je danes, nismo borili, in tudi verjamem, da se za njo tudi sedaj marsikdo ne bi. Skrajni čas je, da vsi skupaj ponovno obudimo in uresničimo vrednote, ki smo jih imeli v zapisu DNK. Ozaveščanje celotnega naroda o domoljubju in državljanskih vrednotah je odgovornost nas vseh, je odgovornost družbe,” je bil oster Krušič. Meni še, da če se ne bomo sami spoštovali, nas tudi sosednje ne bodo. “Če sami ves čas iščemo samo napake v preteklih zmagah in se ne znamo ozreti v prihodnost s ponosom na vse naše dosežke. Leto 1991 je največji dosežek naše države, pa ga veliko naših državljanov ne pozna in ne spoštuje. To moramo spremeniti. To je tisto, kar moramo ozavestiti,” še pravi.
V kulturnem programu prireditve na Zgornji Ložnici so nastopili: KUD Lojzeta Avžnerja Zgornja Ložnica, učenci podružnične osnovne šole Zgornja Ložnica, etnološka skupina Ložniške ufarce in KUD Frajhajmska godba na pihala.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Miran Krušič: “Po uspešni bitki smo zašli. V borbi za ljudi, enakopravnost” (Tjaša Brglez)
Umrl je učitelj AVGUST VIDMAR
Avgust Vidmar se je rodil 21. maja 1934 na Planini pod Šumikom očetu Antonu Vidmarju, gozdnemu delavcu in materi Marjeti, rojeni Zlodej, gospodinji.
Leta 1945 je družina v povojnih pobojih izgubila očeta, leta 1948 pa je umrla še mati. Zapuščene otroke so razdelili, zanj, za sestro Erno in brata Vilijema Vidmarja je poskrbela družina bistriškega krojača Ivana Ojcingerja.
Po končani nižji gimnaziji v Slovenski Bistrici je nadaljeval šolanje na učiteljišču v Mariboru. Po diplomi leta 1956 je služboval v šolah na Smolniku nad Rušami, na Šmartnem na Pohorju, v šoli na Spodnji Polskavi (ravnatelj) in na Osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici (ravnatelj), kjer se je leta 1992 tudi upokojil.
V zakonu z ženo Marijo (†1992) sta se mu rodila sin in hčerka.
Vojaški rok je služil v šoli za rezervne oficirje v Bileči (Bosna in Hercegovina) in več let vodil predvojaško vzgojo mladih v občini Slovenska Bistrica.
V sodelovanju z Zavodom za šolstvo je sodeloval pri posodabljanju in prenovi učnih programov in programov za uvajanje sodobnih trendov v šolstvu. Bil je med pobudniki projekta opisnega ocenjevanja in projekta postopnega matematičnega opismenjevanja − »nove matematike« skozi prvo triletje po všolanju.
Veliko let je uspešno vodil takrat največjo šolo v Sloveniji − Osnovno šolo Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici. Uredil je prve organizirane prevoze otrok v šolo, posodabljal in moderniziral šolske prostore in pri lokalnih oblasteh dosegel izgradnjo prve večnamenske športne dvorane v Slovenski Bistrici.
Zelo aktivno je deloval je tudi v Krajevni skupnosti (KS) in v društvih. Na Šmartnem na Pohorju je sodeloval pri izgradnji vodovoda in gasilskega doma, poskrbel za postavitev obeležja in skupne grobnice pohorskih partizanov s šmarškega področja. Sodeloval je pri asfaltiranju ceste Pragersko‒Zgornja Polskava skozi Spodnjo Polskavo in pri izgradnji vodovodnega omrežja vseh treh krajev.
Bil je družbeno in kulturno angažiran in bil aktiven član Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica.
Za svoje delo je prejel več priznanj.
Zadnja leta življenja je zaradi posledic hude prometne nesreče od leta 1992 živel v domu starejših krajanov v Poljčanah in v Slovenski Bistrici.
Avgust Vidmar je umrl 28. junija 2017 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
IGOR MACUR NOVI PRVAK V TRAPU
Na državnem prvenstvu obrtnikov v streljanju s puško šibrenico na olimpijskem strelišču Gaj pri Pragerskem je v disciplini trap z 90 zadetki zmagal reprezentant Igor Macur iz Obrtne zbornice Ljubljana. Drugo mesto je z dvema zadetkoma manj osvojil Bojan Rakuša iz Obrtne zbornice Slovenska Bistrica, tretje pa s 85 zadetki Janko Ravnjak iz Obrtne zbornice Radlje.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
POLETJE BREZ VODE
Bodeča neža za bistriške komunalce
Smo stanovalci iz Vodovnikove ulice v Slovenski Bistrici in nas že dalj časa, točneje od 17. 5. 1994, tare problem pitne vode, saj od omenjenega dne vsak dan zmanjka voda in je nato ni ves dan.
O tem smo takoj obvestili Komunalno podjetje v Slovenski Bistrici in terenski delavci so nekajkrat prišli pogledat, kaj je narobe, vendar brez uspeha. Ker zopet nismo nič dosegli, smo se obrnili še na direktorja, gospoda Erika Kolarja, ki nam je sveto obljubil, da voda bo, ampak, da bo treba malo počakati, saj se dogovarjajo z občino. Vendar je ostalo le pri praznih obljubah, saj vode še zmeraj ni. Živimo v sodobnem svetu, pa vendar se za nas to ne bi moglo reči, saj se človek po napornem delu, ko pride domov, ne more niti osvežiti, kaj šele da bi si skuhal kosilo, da o pranju perila sploh ne govorimo. Naj se zdaj vidita uspešnost in poslovnost gospoda Kolarja in njegovih delavcev, ki si s svojim delom, oziroma nedelom, zaslužijo veliko »bodečo nežo«.
Pa si zdaj nazdravimo s kozarcem vode, ki je nujno potrebna za življenje, pa tudi če je nimaš.
VIR: Ogorčene družine: Zemljak, Gosnik, Pešak, Slovenska Bistrica, Vaša mnenja, odmevi, Večer
BLOKIRANA BISTRIŠKA KASARNA
Že od dopoldanskih ur je blokirana bistriška kasarna, prost je ostal edino glavni vhod v vojašnico JLA. Ceste na bistriškem in konjiškem koncu pa so bile včeraj prevozne, vendar je bilo v obeh občinah čutiti stanje pripravljenosti.
Po bistrških ulicah je včeraj zapeljal tudi avtomobil gasilcev in Bistričane, predvsem otroke, pozval, naj se ne zadržujejo po nepotrebnem zunaj svojih domov.
Kot smo izvedeli včeraj po 16. uri, poteka železniški promet skozi Pragersko nemoteno, brez težav pa je tekel tam skozi tudi cestni promet, le obojih vozil je bito precej manj kot v običajnih dneh.
VIR: (ps), Večer
IZ ŠOLE V TOVARNO
V delovni organizaciji Impol v Slovenski Bistrici že nekaj let sprejemajo na počitniško prakso in v proizvodno delo dijake in študente, predvsem svoje štipendiste. Mladi tako opravijo obvezno počitniško prakso, nekateri pa si zaslužijo denar za nadaljnji študij in letovanje. Vsi pa se ob tej priložnosti seznanjajo z življenjem in delom v kolektivu.
Do zdaj se je letos prijavilo 77 dijakov in študentov za počitniško prakso in 80 za proizvodno delo; pričakujejo pa, da se bo to število do konca prijavnega roka znatno zvišalo.
Največ dijakov in študentov bo delalo v juliju in avgustu, to je v času, ko delavci odhajajo na dopuste, in tako njihova delovna mesta uspešno dopolnjujejo praktikanti.
Tudi v drugih delovnih organizacijah v bistriški občini delajo čez počitnice dijaki in študenti.
VIR: V. H., Večer
KONEC ŠOLSKEGA LETA V VRTCU ZGORNJA POLSKAVA
Na sklepno svečanost ob koncu šolskega leta v vrtcu Zgornja Polskava smo bili povabljeni starši. Težko je opisati veselje in zadovoljstvo, ki nas je navdajalo ob enournem skrbno pripravljenem programu; izvajala ga je mešana skupina vrtca. Vrtec je obiskovalo 20 otrok, starih od dveh do sedmih let. V dvorani so malčki priredili razstavo risb in ročnih del. Program pa je obsegal pesmice, ki so se jih otroci naučili iz oddaje Pet minut za novo pesmico. Starši se lepo zahvaljujemo vzgojiteljici Hildi Tomažič, ki je vložila veliko truda in skrbi za naše cicibane. Zahvaljujemo sa za sodelovanje tudi vzgojiteljici Malki Veler iz vrtca Slovenska Bistrica.
VIR: Starši, Večer
FOTO: Malčki iz vrtca Zgornja Polskava na “poslovilni” sliki (Večer)
NAPAD NA VLAK
2. bataljon pohorskega partizanskega odreda 2. grupe odredov je pri Verdu v bližini Ljubljane napadel vlak, s katerim so italijanske okupatorske oblasti transportirale internirance iz Ljubljane v italijanska koncentracijska taborišča, in osvobodil nad 300 internirancev.
VIR: Dnevnik
OBRTNA TABLA IZ UMAZANIH DESK
Na hiši Jurija Kobale-ja visi obrtna tabla, zbita iz umazanih desk z napisom »Juri Kobale — mizar«. — To tablo je dal imenovani namenoma pribiti, da bi s tem vzbujal svojo zagrizenost. Mestna občina mu je že ponovno ukazala, da odstrani to škandalozno tablo in je to predrznost javila tudi okr. glavarstvu v Mariboru. Toda do danes se še ni nič napravilo. Pozivamo okr. glavarstvo kot obrtno oblastvo, da napravi konec tem razmeram in izzivača kaznuje po obrtnih predpisih.
VIR: Tabor
Umrl je slikarJanez MARTIN KREMSER‒SCHMIDT
Janez Martin Kremser‒Schmidt se je rodil 25. septembra 1718 v Steinu ob Donavi v Nemčiji.
Bil je baročni slikar, ki je svoj pečat pustil tudi Slovenski Bistrici v ž. c. sv. Jerneja, kjer je najkvalitetnejša baročna slika velika oltarna podoba − Poveličevanje sv. Jerneja, leta 1787.
Janez Martin Kremser‒Schmidt je umrl 28. junija 1801 v Steinu ob Donavi (Nemčija).
VIR: biografski-sb.si
