2. julij
Danes goduje MARIJA
Mariologi so doslej podali okoli 60 poskusov razlag imena Marija. Kot najbolj sprejemljiva je razlaga, da ime izhaja iz hebrejskega imena Mirjam v pomenu »tista, ki jo Bog ljubi«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo Bog ljubi« temelji na povezavi imena Mirjam s staroegiptovsko besedo mry(t) v pomenu »ljubljena (od boga)«.
Nekaj različic imena: Ana Marija, Maca, Manca, Manica, Mancika, Manča, Manja, Manjana, Manjaša, Manjula, Mankica, Manon, Mara, Marajka, Mare, Marenka, Mari, Maria, Mariana, Marica, Mariča, Marička, Marie, Mariel, Mariela, Mariena, Marienka, Marieta, Marinela, Marinka, Marja, Marlena, Marlenka, Mica . . .
2. julij 1991
ŠESTI DAN VOJNE ZA SLOVENIJO – PRELOMNICA
V torek, 2. julija 1991, se je začel odločilni del vojne za Slovenijo. Ob 5. uri zjutraj so enote TO napadle oklepno kolono v Krakovskem gozdu in ji zadale močan udarec. Oklepnomehanizirani bataljon JLA iz Jastrebarskega je skušal prodreti v Slovenijo in rešiti obkoljeno kolono v Krakovskem gozdu, vendar je bil zaradi velikih izgub ustavljen in zavrnjen pri Prilipah. V brezizhodni situaciji so vojaki JLA oklepnike v Krakovskem gozdu zapustili in bili naslednji dan zajeti.
Ob 13.30 se je z ognjem iz tankovskih topov TO začel napad na stražnico JLA v Šentilju. Na položaje vzhodno od mejnega prehoda je bilo izstreljenih 65 granat in na stražnico 25 granat. Vojaki JLA so jo zapustili.
Ob 16.15 so na mejnem prehodu Gornja Radgona enote TO napadle oklepnike JLA, streljanje iz tankov pa je uničilo del mesta. Oklepnikom sta pomagali dve letali.
Zavzeto je bilo skladišče JLA v Ložnici, ekonomija Rajhenav in nekdanja skladišča TO na Prulah v Ljubljani. Letala JLA so napadla oddajnike na Nanosu, Kumu in v Domžalah, barikadi pri Čatežu in v Krakovskem gozdu. Po ostrem spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica Kuzma. V Mariboru so iz vojašnice Franca Rozmana-Staneta s havbicami streljali proti Pohorju. Po napadu letal JLA so od 15.30 do 21.30 pred Dravogradom doživeli nov spopad z oklepno kolono.
Iz vojašnice na Vrhniki so tanki odpeljali proti Ljubljani in proti Logatcu, vendar so jih na Cesarskem vrhu in v Sinji Gorici ustavili. Napadena je bila oklepna kolona v vasi Orehek, zavzeta sta bila mejna prehoda Fernetiči in Gorjansko.
Predsedstvo RS je ob 21. uri sprejelo sklep o enostranski ustavitvi ognja, pri čemer je ugotovilo, da je bila vojaška ofenziva iz Beograda že zlomljena. V večernih poročilih je na TV nastopil načelnik Generalštaba Blagoje Adjić z grožnjo: “Zagotovili bomo nadzor in stvari privedli do konca!”
BISTRIŠKA KUHNA PRIVABILA ŠTEVILNE OBISKOVALCE
V nedeljo, 2. julija 2023, je v Slovenski Bistrici ponovno potekal festival ulične kulinarike Bistriška kuhna. Pestra ponudba jedače in pijače je pritegnila in navdušila številne obiskovalce.
VIR: Natalija Sinkovič, Bistričan.si
FOTO: Bistričan.si
PAHOR ODLIKOVAL 129. PROTIDIVERZANTSKO ČETO
Ob obletnici zajetja skladišča Ložnica častni znak svobode četi Občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica
Na dan zavzetja skladišča orožja in razstreliva takratne JLA na Zgornji Ložnici sta Občina Slovenska Bistrica in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Slovenska Bistrica v soboto, 2. julija 2022, pripravila osrednjo občinsko slovesnost. Na slovesnosti je predsednik republike Borut Pahor vročil državno odlikovanje – častni znak svobode Republike Slovenije – 129. protidiverzantski četi Občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica. Prevzel ga je Miran Krušič, predsednik OZVVS Slovenska Bistrica, ki je med drugim povedal: “V veliko čast in ponos mi je, da moja četa prejema visoko priznanje predsednika republike. Ko smo se zbirali pred več kot 30 leti, sem imel dva cilja – ubraniti našo državo in zaščititi življenja članov moje čete. Uspelo nam je oboje. Z izjemno požrtvovalnostjo, jasno strategijo in neverjetno energijo ter načelom vsi za enega in eden za vse. Takrat smo vedeli, da ni prostora za šalo akcije in brezglavo napadanje. Nobena odločitev ni bila lahka in težko bi izpostavil enega člana v enoti, ker sem izjemno ponosen na prav vsakogar od vas. Sledili ste, ko niste vedeli, ali boste še kdaj videli svoje otroke, najbližje. Bili ste vojaki, ki so žrtvovali vse za Slovenijo, in takšna dejanja si zaslužijo posebno priznanje. Zato vam iskrena hvala.” Župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da smo željo po samostojni državi uresničili, ker smo bili enotni okrog močne in trdne ideje: “V enaintridesetih letih smo dosegli veliko. Bistričani pa smo lahko ponosni na številne posameznike in dogodke, ki so pomembno in tudi širše prispevali k izpeljavi projekta osamosvojitve. In prav Zgornja Ložnica je v tistih dneh odigrala za celotno Slovenijo eno od najpomembnejših in odločilnih vlog. Z natančno in premišljeno akcijo je 129. protidiverzantska četa Občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica zavzela skladišče orožja in dvignila moralo osamosvojiteljem.” V kulturnem programu so na proslavi nastopili Moška komorna skupina KUD Lojze Avžner Zgornja Ložnica, učenci Podružnične šole Zgornja Ložnica Mark Justinek, Erik Galun in Nika Koši, z recitacijami pa Ambrož Kvartič.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Predsednik republike Borut Pahor predaja odlikovanje Miranu Krušiču (Irena Brdnik)
ZA VARNEJŠE KOLESARJENJE
Izgradnja kolesarske steze od mesta do železniške postaje v dolžini 4300 metrov prihodnje leto
Predstavniki Občine Slovenska Bistrica načrtujejo, da bo v prihodnjem letu zgrajena kolesarska steza od mesta do železniške postaje v dolžini 4300 metrov. Lokalna cesta Pečke-Slovenska Bistrica je zbirna cesta, namenjena prometnemu povezovanju cest z občinskim središčem. Med seboj povezuje manjša naselja ali mestne četrti in zagotavlja povezave z dostopnimi cestami. Cesta se nahaja izven naselja, na njej ni urejenih površin za pešce in kolesarje, prav tako ni urejena javna razsvetljava, zaradi česar je kolesarjenje na tem območju zelo nevarno. Pri železniški postaji Slovenska Bistrica je vzpostavljeno območje umirjenega prometa z omejitvijo hitrosti 30 kilometrov na uro, pred priključkom na cesto je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro.
Lokalna cesta Pečke-Slovenska Bistrica služi za vsakodnevne migracije prebivalcev v obe smeri, tako zaradi povezave z železniško postajo kot tudi povezave naselij v občini z mestnim središčem. Predvsem za dostop do železniške postaje jo uporablja veliko kolesarjev, ki nato vsakodnevno pot v šolo ali na delo nadaljujejo z vlakom. Ker pa hitrost motoriziranega prometa in neurejene površine predstavljajo precejšnjo nevarnost za kolesarjenje, se številni prebivalci raje odločajo za uporabo avtomobila, kar poleg večje obremenjenosti cestne infrastrukture povzroča tudi večjo količino emisij toplogrednih plinov.
Kot je pojasnil Branko Žnidar, direktor slovenjebistriške občinske uprave, bodo z naložbo zmanjšali delež motoriziranega prometa in omogočili razvoj trajnostne mobilnosti. Poleg tega bodo zagotovili prometno varnost ter izboljšali kakovost zraka in povezanost občinskega središča z zaledjem. Več kot 90 odstotkov kolesarske steze bo od cestišča ločene z zelenico, tam bodo zasadili tudi drevored. Investicija je ocenjena na 1,4 milijona evrov. Občina se bo v ta namen prijavila na razpis Eko sklada, od katerega naj bi pridobili okoli milijon evrov, preostali denar bodo zagotovili v občinskem proračunu.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Kolesarsko stezo bodo zgradili ob cesti proti železniški postaji (Tomaž Ajd)
KONČUJE SE TABOR MAKOLE 2004
Slovenska Bistrica, 02. julija (STA) – Na osnovni šoli Anice Černejeve v Makolah se danes končuje 4. naravoslovni tabor, ki je potekal pod naslovom Makole 2004. Geslo letošnjega tabora je Kamnine, voda in življenje. Delo na taboru je pod strokovnim vodstvom mentorjev potekalo v več skupinah, in sicer je bilo delo razdeljeno na biološko, geološko, etnološko in zgodovinsko področje. Ob zaključku petdnevnega tabora bodo učenci predstavili rezultate raziskav do katerih so med drugim prišli s pomočjo zbiranja podatkov, vzorcev na terenu in z analizami v laboratoriju, so sporočili iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije.
Udeleženci tabora so prve tri dni posvetili predvsem terenskemu delu. Tako so učenci prvi dan preučevali podnebje, prst in rastje. Drugi dan so spoznavali skrivnosti vinogradništva, v sredo pa so preučevali zdravilna zelišča, pri tem so nabirali zelišča, kuhali čaje in izdelali tudi sirupe. V četrtek pa so se učenci odšli na krajši izlet na Donačko goro in si ogledali stari grad Štatenberg, so še sporočili iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije.
Organizatorji so v okviru tabora pripravili obisk čebelarja in slikarke, ogled skulptur Forma Viva. Obenem pa so pripravili tudi delavnico izdelovanja cvetja iz papirja, športne in družabne igre ter druge aktivnosti.
VIR: mik/rb, STA
Umrl je duhovnik GREGOR ZAFOŠNIK
Gregor Zafošnik se je rodil 30. avgusta 1902 v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici kmetu Pavlu in materi Antoniji, rojeni Venguš.
Po slovenjebistriški ljudski šoli je med leti 1914−22 obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru in študiral teologijo od leta 1922−26. Leta 1926 je bil posvečen za duhovnika in v letih 1931−36 nadaljeval študij cerkvene glasbe na Akademiji za glasbo na Dunaju (Avstrija). Po diplomi je bil med leti 1936−41 profesor verouka na srednjih šolah v Mariboru in predavatelj v bogoslovnem semenišču.
Med 2. svetovno vojno je bil od leta 1941−45 v Beogradu (Srbija) organist v cerkvi in profesor verouka na šestih gimnazijah.
Po vojni je bil med leti 1945−49 v Mariboru ponovno profesor verouka, nato do upokojitve leta 1979 ravnatelj stolnega kora, organist in sodelavec škofijske pisarne. Od leta 1968, ko je bil ustanovljen mariborski oddelek Teološke fakultete, je tam honorarno predaval cerkveno glasbo. Organiziral je vsakoletne tečaje za organiste mariborske škofije in bil glavni predavatelj.
Za bogoslužne potrebe in praznike je napisal veliko glasbe.
Gregor Zafošnik je umrl 2. julija 1994 v Mariboru in je pokopan v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
129. ČETA ZAVZAME VOJAŠKO SKLADIŠČE NA ZGORNJI LOŽNICI
129. četa občinskega štaba TO Slovenska Bistrica za protidiverzantsko delovanje je bila ustanovljena in izurjena z namenom protidiverzantskega delovanja in obrambe državljanov in ustanov. Delovala je v okviru občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica. Njene aktivnosti so bile tesno povezane z osamosvojitvijo Slovenije. Intenzivnejše so se začele v času slovenskega plebiscita in poznejših »pekrskih dogodkov«. Četa je nato aktivno sodelovala ves čas osamosvojitvene vojne leta 1991. Skladiščni kompleks pri Zgornji Ložnici je bil zaradi več kot desetih podzemnih objektov, kjer je jugoslovanska vojska med drugim hranila okrog 5000 ton minskoeksplozivnih sredstev vseh kalibrov, izjemnega pomena za jugoslovansko vojsko ne samo na lokalnem območju Slovenske Bistrice, ampak za celotno Slovenijo. Zato je bilo odločilnega pomena, da se enotam jugoslovanske vojske na vsak način prepreči, da bi se dokopale do zalog v skladišču, s čimer bi si bistveno popravile položaj, in zavrnejo poskusi prodora drugih enot JLA iz smeri Maribora in Ptuja. Zavedanje o pomembnosti objekta je narekovalo že v času priprav na osamosvojitev pripravo načrta za primer, da bo treba skladišče zavzeti.
Enota je 27. junija 1991 od republiškega sekretarja za obrambo prejela ukaz o zavzetju skladišča Jugoslovanske ljudske armade na Zgornji Ložnici. Njihova naloga je bila preprečiti enotam JLA v bistriški vojašnici, da se dokopljejo do bojnih sredstev, s katerimi bi si bistveno okrepile svoje položaje, ter preprečiti poskus prodora drugih enot JLA iz smeri Maribora in Ptuja. Enota je 27. junija leta 1991 začela blokirati vse objekte. Proti večeru se je razdivjala še nevihta. Vojaki JLA so že zapuščali vojaške objekte, ko je prišlo do nesreče pri naključni sprožitvi, pri kateri je izgubil življenje slovenski vojak. Komandir JLA je zaprosil za premirje, saj bi sicer v nasprotnem primeru lahko prišlo do hudih spopadov in številnih žrtev na obeh straneh. Pogajanja s pripadniki JLA so se nadaljevala do 2. julija 1991, ko je komandir diverzantske enote z napadom na stražarnico pospešil predajo preostalih vojakov JLA. Zavzetje skladišča Ložnica 2. julija je bilo ena od prelomnic v vojni. V napadu teritorialna obramba ni utrpela žrtev, jugoslovanska armada pa je imela enega padlega in dva ranjena, zajetih ali prebeglih je bilo 121 pripadnikov jugoslovanske armade in 27 civilnih oseb. V skladišču Ložnica je bilo zaseženih 19.000 ročnih bomb, 13.000 topovskih granat, 45.000 min za minomete, 2400 raket za večcevne metalce, 3000 protioklepnih raket, 70.000 protipehotnih in protioklepnih min, 105 ton eksploziva in 380.0000 kosov pehotnega streliva, kar je pomembno okrepilo moč enot Teritorialne obrambe. S pomočjo zaseženih sredstev so že v naslednjih dneh enote Teritorialne obrambe izvedle pomembne akcije in zaustavile namere jugoslovanske armade. Akcija je ob pomembnem vojaškem dosežku pomenila tudi velik logistični podvig, saj je v zahtevnih okoliščinah in nočnih pogojih poskrbela za prevoz zajetega orožja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev. Pripadniki 129. čete so se častno pridružili uporu proti agresorju in stopili v obrambo demokratičnih procesov. S svojimi pogumnimi dejanji bodo ostali za vedno zapisani v slovenski zgodovini.
Republika Slovenija je ob praznovanju samostojnosti države, 2. julija 2022, 129. protidiverzantski četi občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica in vsem njenim pripadnikom izrekla priznanje za pomembno in uspešno izvedeno akcijo in se zahvalila za njihov pogum in častno dejanje v času osamosvojitvene vojne.
VIR: Bistričan.si
FOTO: Novice.si
KEBELJ – PARTIZANSKI MITING
ZZB NOV in konferenca SZDL Slov. Bistrica pripravljata ob dnevu borca za svoje občane partizanski miting na Keblju. Na njem bo govoril Franta Komel, nekdanji sekretar pohorskih partizanov. Opoldne se bo pričel kulturni spored pevcev ter recitatorjev DPD Svoboda Slov. Bistrica in sindikalne godbe na pihala Impol. Prireditelja vabita delovne ljudi, da se mitinga udeležijo v čim večjem številu.
Prvi partizanski miting je bil na Keblju v jeseni leta 1943. Po padcu legendarnega pohorskega bataljona, ko se je okupator še nadejal, da je zatrl upor na Pohorju, je imel miting ogromen pomen. O vlogi Keblja v narodnoosvobodilni borbi bomo pisali jutri.
VIR: S. N., Večer
FOTO: Kebelj, partizanska vasica nad Oplotnico (V. Horvat)
SKLAD ZA PREŽIVNINSKO VARNOST KMETOV
V Slovenski Bistrici – Ob zvišanju življenjskih stroškov naj se zviša tudi preživnina
S problemi slabega socialnega položaja nekaterih kmetov se v svojem vsakodnevnem delu srečuje večina občinskih skupščin v Sloveniji. Tako so se tudi v občini Slovernska Bistrica v tistih časih vedno pogosteje ukvarjali s temi vprašanji. Skrbstveni organ občinske skupščine Slovernska Bistrica je izvedel posebno anketo, s katero je poskušal ugotoviti, v kakšnih razmerah živijo kmetje, ki so ostali sami na kmetijah brez mlajše delovne sile.
Anketa je pokazala, da je bilo konec marca 1964 5795 aktivnih kmečkih prebivalcev, 3673 vzdrževanih oseb v kmetijskih gospodinjstvih ter 364 preužitkarjev. Na 92 kmetijah so ostali sami ostareli in za delo popolnoma nezmožni kmetje. Od tega je 63 hribovskih in 29 nižinskih kmetij. Na teh kmetijah so ostali kmetje brez zmožne delovne sile 52 primerih zaradi tega, ker sploh nimajo otrok ali drugih mlajših za delo zmožnih članov, v 40 primerih pa so ostale kmetije brez primerne delovne sile, ker so se otroci za stalno odselili, predvsem v industrijska središča.
VIR: S. P., Večer
BOTER JE BIL TITO
2. julija 1951 so Šulerjevi krstili svojega desetega otroka. Takrat je bila navada, da je bil Josip Broz Tito boter vsakemu desetemu otroku v družini. Seveda ni hodil iz kraja v kraj po Jugoslaviji, na krste so prihajali njegovi zastopniki. Na Pragerskem je to nalogo opravil major Tripo Vučinić, poveljnik vojašnice v Slovenski Bistrici. Botrovanje je bilo napovedano ob 9. uri. Že precej pred to uro so se pred poslopjem krajevnega ljudskega odbora pri železniški postaji zbrali množica Pragerčanov ter učenci pragerske in spodnjepolskavske šole. Na svečano okrašeni tribuni pred poslopjem krajevnega ljudskega odbora so se zbrali najožji svojci družine Šuler in predstavniki oblasti. Skupaj so odšli v pisarno, kjer je državni matičar vpisal rojstvo najmlajšega Šulerja in razglasil, da mu je boter maršal Tito. Slovesnost se je nato nadaljevala na tribuni. Majorju Vučiniću so za maršala Tita izročili velik šopek belih nageljnov, ta je družini Šuler zaželel mnogo sreče in zdravja ter uspeha pri vzgoji otrok. Za najmlajšega je predal zavoj otroškega perila in denarno pomoč botra.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 127
VRATA, OGRAJA IN PRESTAVLJEN MEH
2. julija 1931 je izgotovil tukajšnji mizarski mojster g. Pavalec dvojna dvokrilna vrata pri vhodih levo in desno v zvonilnici iz macesnovega lesa za Din 3.200 in pri vseh spovednicah napravil nove hrbte in pode. Istočasno se je prestavil meh, ki je bil nad levim vhodom na ženski strani kar v stolp in naredila se je ograja na koru za pevce.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Naslovna stran župnijske kronike (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
50 LET PGD SLOVENSKA BISTRICA
Prostovoljno gasilno društvo v Slov. Bistrici slavi dne 2. julija t. l.- 50-letnico obstanka. Pri tej priliki priredi omenjeno društvo veliko slavnost združeno z veselico na prostem. Priprave za to veselico so velike in pričakovati je mnogobrojne udeležbe iz vseh krajev.
Za napredek tega društva sta si pridobila izredne zasluge g. Karl Kukovič in Karl Podhraški v Slov. B istrici. Obem a kličemo: le tako vstrajno naprej — s krepkim »Na pomoč«.
VIR: Tabor
2. julija 1912 je klestila kot jajce debela toča
Ko so se Črešnjevčani 2. julija 1912 vračali od Ptujske Gore, je po Pretrežu, Vrhlogi in Leskovcu
klestila kot jajce debela toča. V polovici župnije je bilo vse uničeno. O tem neurju je 26. julija
1912 na 3. strani poročal celo Amerikanski Slovenec, prvi in najstarejši slovenski časnik v ZDA:
/…/ »Odkar ljudje pomnijo, ni bilo še take toče v Framu in okrog Pragerskega pri Slovenski Bistrici kakor dne 2. julija, ko je v teh lepih in rodovitnih krajih vse uničila – grozdje, sadje, zelenjavo in žito. Najbolj prizadeti so kraji Fram, Cirkovce, Račje, Črešnjevec in dr.«
VIR: Mirko Munda – Stoletje Črešnjevca in njegove okolice
PRODAJAJO
Trgovsko podjetje Zgornja Polskava prodaja več stvari: gostilniško opremo, sestavljeno iz miz, stolov in tapeciranih klopi (trdi in mehki les), enovprežni voz, slamoreznico in dobro ohranjeno konjsko sedlo.
VIR: Mariborski delavec
