12. september
Danes goduje GVIDO
Ime Gvido izhaja iz italijanskega imena Guido, to pa ustreza slovenskemu imenu Vid.
Moški različici imena: Guidi, Gvidon.
Ženski različici imena: Gvida, Gvidica.
12. september
EVROPSKI DAN USTNEGA ZDRAVJA
12. septembra obeležujemo evropski dan ustnega zdravja. Ob tej priložnosti v odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije opozarjajo, da je uporaba tobaka ena največjih nevarnosti za človekovo zdravje ter da je kajenje v kombinaciji s pitjem alkohola povezano z nastankom več kot 90 odstotkov vseh rakov ustne votline in grla.
S skrbjo za zobe in ustno votlino pa ne poskrbimo le za lepši nasmeh, temveč tudi za boljše splošno zdravje.
VESELI NOVIH PROSTOROV
Nova predsednica društva ima tudi za naprej smele načrte
Na Leskovcu so pred kratkim odprli obnovljene prostore Društva upokojencev Leskovec – Stari Log. V prostorih, ki se nahajajo med vrtcem in dvorano kulturnega doma, so položili novo keramiko, obnovili električno napeljavo, uredili novo razsvetljavo, popravili vodovodno napeljavo ter namestili novo kuhinjo in pohištveno opremo. Denar za naložbo je v veliki meri prispevala Občina Slovenska Bistrica, z materialnimi in finančnimi sredstvi so pomagala tudi nekatera podjetja. Najobsežnejša dela pri obnovi je opravil član DU Leskovec – Stari Log Stanko Mally, veliko so pomagali tudi Tone Rudolf, Jože Cimerman, Drago Majarič, Alojz Gačnik in Štefan Črešnar.
Ob odprtju je obiskovalce pričakala godba na pihala, člani katere prihajajo iz KUD Janko Živko iz Poljčan. Slovesnosti so se udeležili tudi Stanislav Mlakar, slovenjebistriški podžupan, Vera Pečnik, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Edi Sever, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Podravja, Stane Skubic, predsednik Medobčinske zveze društev upokojencev Slovenska Bistrica, in predsedniki okoliških društev upokojencev.
Društvo upokojencev DU Leskovec – Stari Log je bilo ustanovljeno leta 2003. Po 15 letih je vodenje društva od Alojza Gačnika prevzela Alenka Narobe. Nova predsednica je pripravila pester program dejavnosti, ki ga uresničuje že v tem letu. Med drugim se je zavzela za pridobitev prostorov, saj se je pokazala velika potreba zaradi izvajanja vsebin in predvsem zaradi druženja članov društva. Vera Pečnik je poudarila, da je predsednica kakor mama društva in za zagotovljen uspeh ji morajo člani slediti in pomagati. V nadaljevanju kulturnega programa so zapeli pevci skupine Samotarji iz DU Hoče in občinstvo nasmejali s kratkim skečem Policaj in nesreča, trak pa so slavnostno prerezali Alenka Narobe, Alojz Gačnik in Stanislav Mlakar.
VIR: Tomaž Ajd, Štajerc
FOTO: Zdenka Gačnik
4. ROJSTNI DAN FRIDINE MIŠNICE
Otroško mladinsko društvo Fridina mišnica je v soboto, 12. septembra 2015 v mestnem parku v Slovenski Bistrici že četrtič izvedlo prireditev za otroke Fridina mišnica.
Prireditve, ki so jo začeli na pobudo Rebeke Potočnik, se je udeležilo veliko število najmlajših s starši.
Po otvoritvi z vrtnarico in moško Frido je Osnovna šola Partizanska bolnišnica Jesen Tinje uprizorila lutkovno predstavo z naslovom Jajce. Otroci so sodelovali v številnih ustvarjalnih delavnicah.
Preizkusili so se v slikanju, izdelovanju naglavnih okraskov, spuščanju milnih mehurčkov in naravoslovni delavnici. Organizatorji so pripravili tudi delavnico hišo eksperimentov, plesne minute z Laro, oblikovanje fru fru pričesk in modno revijo pajkic in kvačkarij Urške Smole. Sicer pa so otroke še posebej razveselili s poslikavo obraza in ploščic.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
V ŠMARTNEM NA POHORJU OBNOVILI IN RAZŠIRILI VRTEC
Na Šmartnem na Pohorju je v petek, 12. septembra 2014, tamkajšnja šola odprla obnovljen in razširjen vrtec za najmlajše iz svoje krajevne skupnosti. Prostor za vrtec je v osnovni šoli, glede na potrebe pa ga je bilo treba razširiti in obnoviti. Naložba, ki jo je v celoti financirala Občina Slovenska Bistrica, je vredna 30 tisoč evrov.
Vrtec, ki je dislocirana enota šole, opravlja predšolsko vzgojo po predpisanem učnem načrtu za vrtce, v oddelek, ki trenutno šteje 17 malčkov, vključuje otroke od enega do šestih let starosti. Vrtec je umeščen v lepo naravno okolje in tesno sodeluje tako s šolo kot krajem. Otrokom omogoča primarno potrebo po gibanju in skozi igro tesno povezanost z naravo. Vrtčev program je obogaten še pravljičnimi urami, knjižnim nahrbtnikom, športnimi dejavnostmi, zeliščno gredo in drugimi projekti. Za starše pa je pomembno tudi to, da jih povezuje s svojimi malčki ob različnih praznovanjih in druženjih.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
AMERIŠKI IN KANADSKI SLOVENCI NA OBISKU V DOMOVINI SVOJIH PREDNIKOV
V petek, 12. septembra 2014, je v Slovenski Bistrici gostovala skupina ameriških in kanadskih Slovencev oziroma četrta generacija, ki si je želela ogledati Slovenijo in zibelko svojih prednikov. Pripotovali so iz petih ameriških držav in Kanade.
Na 13-dnevnem popotovanju po Sloveniji so si ogledali znamenitosti obalnih mest, prestolnice, turističnih biserov Bleda in Bohinja, lepote Bele krajine, obiskali so prestolnico Štajerske in eno najstarejših mest Ptuj. Mudili so se tudi v Slovenski Bistrici, kjer so si ogledali grajske zbirke, pokušali grajsko vino, v viteški dvorani pa sta jih sprejela direktorica zavoda za Kulturo Herta Žagar in župan dr. Ivan Žagar. Sprehodili so se tudi po mestu in si ogledali nekaj njegovih znamenitosti. Pogostitev jim je pripravil v svoji restavraciji tudi znani gostinec Mirko Kukovič.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
FORMA VIVA MAKOLE 2013
Haloški griči, po katerih se vije kar 10 km dolga krožna pot, ki ji v KUD Forma viva Makole pravijo kar najdaljša transverzala umetnosti na svetu, bodo tudi letos bogatejši za nove skulpture iz kamna, ki jih v sklopu že 11. simpozija ustvarjajo številni kiparji. “Letos v Makolah in drugod po državi gostimo skupno 16 v glavnem akademsko izobraženih kiparjev iz sedmih držav, ki bodo kamnu, železu in kombinaciji obojega dali umetniško vrednost,” pravi predsednik KUD Forma viva iz Makol Ivan Dvoršak. Čeprav umetnikom, ki so ali še ustvarjajo v sklopu Forme vive tudi v občinah Sežana, Podsreda, Ormož, Slovenska Bistrica in Maribor, vreme ni najbolj naklonjeno, pa so organizatorjem po besedah Dvoršaka toliko bolj naklonjeni številni domačini v kraju, ki že od nekdaj diha s prireditvijo. “Brez širše podpore si je organizacijo tako obsežnega projekta težko zamisliti, zato smo hvaležni vsem, ki nas v tej kulturni dejavnosti podpirajo,” še izpostavlja Dvoršak. Forma viva, s katero ta del Haloz dobiva atraktivne in umetniško zanimive skulpture, pa kraju in v projekt vključenim partnerskim občinam z desetdnevnim ustvarjanjem popestri tudi kulturni utrip. “Lepšega kraja, kot je ta raj med haloškimi griči, na svetu ni, pa še ljudje so zelo prijazni in spontani, takšni, kot smo jih poznali včasih,” je svoje občutke opisal vodja kiparjev Rudi Stopar, ki že šestič gostuje na Formi vivi. V enajstih letih kiparjenja se je sicer na Poti Forme vive nabralo že prek 130 skulptur, ta petek pa jim bodo dodali še letošnje umetniške izdelke. V sklopu Forme vive ustvarja tudi 20 slikarjev iz treh držav, katerih dela bodo organizatorji tudi letos namenili sponzorjem in donatorjem v zahvalo za finančno in materialno pomoč pri organizaciji simpozija, ki ga bodo s podelitvijo priznanj in nagrad sklenili to soboto.
VIR: Tomaž Karat, Večer
FOTO: Pri Kamenškovih v Starem Gradu ustvarjata stara znanca, Henk Korthuys in Manon Huguenin, nizozemsko-belgijski par (Milan Sternad)
GRANIT BO GRADIL DOM STAREJŠIH
Po dveh neuspelih natečajih za izbiro najboljšega ponudnika za gradnjo bistriškega doma starejših je na tretjem razpisu kot edini ponudnik zmagala bistriška gradbena družba Granit. V družbi so povedali, da projektne pogodbe še niso podpisali, v rokah imajo le zapisnik o odpiranju ponudb. S tem dokumentom pa podjetje še ne more začeti gradnje. Idejno zasnovo imajo, ta predvideva gradnjo doma četrte generacije, kar pomeni, da je projekt prilagojen novim gradbenim zahtevam: pred tem so veljala pravila, da lahko starostnika glede na njegove vitalne sposobnosti selijo iz sobe v sobo, zdaj ostaja v svojem stanovanju. Idejno zasnovo so izdelali v goriškem biroju Stolp, v Granitu so s projektom zadovoljni, in ko bo podpisana pogodba, se bodo gradbena dela na parceli med osnovno šolo Pohorskega odreda in zdravstvenim domom lahko začela. Idejna zasnova vsebuje še eno novost: namesto 90 ljudi jih bo po novem predlogu občine in poljčanskega doma v bistriškem domu prebivalo 124. Naložba je vredna okrog pet milijonov evrov, Granit bo lastnik doma, mesečna najemnina pa bo znašala 27.000 evrov. Če bo pogodba podpisana septembra, bodo dom odprli v začetku leta 2010.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
“DELO ŽENSK NA KMETIJAH NI DOVOLJ CENJENO”
Ženske so izvajalke, moški odločajo, meni Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije – Obiskovalce je najbolj pritegnilo striženje ovac
Jubilejna prireditev Podobe bistriških domačij, na kateri obujajo stare kmečke običaje in kulinarične umetnosti podeželja, je bila tokrat od petka do nedelje, združena pa je bila z razstavo govedi, drobnice in konjev. Tridnevno prireditev je s sodelovanjem bistriške Kmetijske svetovalne službe organizirala občina Slovenska Bistrica.
Na travniku za cerkvijo svetega Jerneja v Slovenski Bistrici je obiskovalce že prvi dan pritegnila predstavitev živinoreje. Najbolj jih je navdušilo striženje ovac. Te so po statistiki bistriškega Društva rejcev drobnice na tem področju najštevilnejša pasma. Koze kmetje redijo redkeje. V prostorih Slomškovega doma so razstavljali sadjarji, vinogradniki, zeliščarji, gobarji in učenci osnovne šole Pohorskega odreda. Na kmečki tržnici so ponujali kmetijske pridelke ter izdelke domače in umetnostne obrti.
Otvoritve se je udeležilo tudi mnogo gostov, med drugimi: bistriška županja Irena Majcen, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar – ob pozdravu je kot možnost za pridobitev evropskih sredstev izpostavil povezovalno vlogo regij in kakovostnih kmetijskih programov, predsednica organizacijskega odbora živinorejske razstave Karmen Sadek Pučnik in predsednik organizacijskega odbora Podob bistriških domačij Gabrijel Cintauer. Nastopili so ljudski pevci in godci ter narodno-zabavni ansambli.
Drugi dan podeželskega praznika sta Zveza kmetic Slovenije in bistriško Društvo kmetic pripravila okroglo mizo o vlogi žensk v javnem življenju. Zbralo se je okrog petdeset poslušalk. Irena Ule, predsednica slovenske Zveze kmetic, je pripomnila: “Delo žensk na kmetijah ni dovolj cenjeno in ostaja neopaženo. Čeprav so ženske pridne, vestne in zanesljive izvajalke, načrtujejo, odločajo in ukazujejo še vedno večinoma moški. V patriarhalni družbi, posebej izraziti na podeželju, ženskam ni lahko.” Udeleženke debate so se strinjale, da bodo za boljši položaj morale poskrbeti same. Predstavnica za odnose z javnostjo Sonja Robnik iz vladnega Urada za enake možnosti je predavala o na splošno slabšem položaju žensk v naši družbi. Predstavila je povprečno slovensko kmečko žensko. “Ta je osnovnošolsko izobražena, stara 50 let, obdeluje 6,3 ha zemlje in redi 6,6 glave živine. Tri četrtine kmetic so upokojenke in gospodinje,” je povedala Robnikova. Na vprašanje o stikih s kmečkimi ženami in poznavanju njihovih problemov je odgovorila, da konkretnih izkušenj nima, je pa urad sodeloval pri sestavljanju nacionalnega programa kmetijstva. V okviru urada je odprt telefon za pomoč žrtvam nasilja. Nedavno so skupaj z Luksemburgom pridobili evropska sredstva (okrog 250.000 evrov) za integracijske delavnice za enakost spolov, ki naj bi pomagale tudi ženskam na vasi. Delavnice na lokalni ravni se bodo pričele naslednje leto.
Podobe bistriških domačij so se zaključile v nedeljo dopoldan s predstavo Pohorska legenda lutkovne skupine Koruzno zrno.
VIR: Nina Ambrož, Večer
GLADOVNA STAVKA JANKA KOLARJA IZ MAKOL
Zaradi nerazumnega, nepoštenega in nezakonitega dela nekaterih vladnih in državnih organov se pravda za malo hidroelektrarno na Dravinji vleče že osem let
Janko Kolar, diplomirani inženir iz Makol, konec osemdesetih let bistriškim delavcem znan predvsem kot sindikalni delavec, je pretekli začel gladovno stavkati. Po vseh zapletih, ki so spremljali gradnjo njegove male hidroelektrarne na Dravinji pod mostom v Makolah, je bilo kaj takega od zasebnega investitorja Kolarja tudi pričakovati.
»Po osmih letih nerazumnega, nepoštenega in nezakonitega dela nekaterih vladnih in državnih organov sem spoznal, da mi ostaja le še gladovna stavka. V preteklih letih sem omenjenim organom podal številne ustne in pisne pobude, kako bi nastale probleme skupaj rešili, vendar odziva ni bilo. Že junija lani, po tem pa avgusta letos sem se obrnil tudi na predsednika vlade Janeza Drnovška, zdaj sem ga seznanil tudi z gladovno stavko, saj sem prepričan, da gre med drugim tudi za primitivno frustriranje slovenskega izobraženstva,«
je včeraj, ko je izvedel, da se »v državi« vendarle prebujajo in ga bo posebna delegacija urada predsednika republike in menda državnega zbora obiskala danes, povedal Janko Kolar.
Kot zasebni investitor je malo hidroelektrarno v domačem kraju začel graditi konec osemdesetih let in jo do jeseni 1991. leta skoraj dogradil. Zapletati se je začelo, ko so Kolarju odvzeli (občinski upravni organ) lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ki sta mu bili vrnjeni s pravnomočno sodbo Vrhovnega sodišča RS šele po štirih letih. Zdaj Janko Kolar od predsednika vlade RS in župana občine Slovenska Bistrica zahteva, da mu pomagata odstraniti vse tiste ovire, zaradi katerih njegova MHE v Makolah še vedno ne obratuje.
Bo kdo pognal malo hidroelektrarno v Makolah?
»Najprej gre za povrnitev škode, ki sem jo utrpel zaradi nezakonitega odvzema lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za okolje mora takoj realizirati sklep skupščine OVS Drava o izgradnji jezu z 19. januarja 1991, in sicer tako, da mi kot investitorju povrne sredstva kredita, ki sem ga moral najeti za začasno premostitveno financiranje neizpolnjenih obveznosti OVS Drava. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov še vedno ni izdal soglasja za dovolitev odmere nadomestnega zemljišča za Danijelo Skerbiš iz Stranskih Makol površine dobrih 12 arov in zame kot investitorja s površino 15 arov. Oba sva svoje zemljišče odstopila za potrebe vodnogospodarskega urejanja struge Dravinje. Obema tudi pripada odškodnina zaradi nezakonitega zavlačevanja postopka. Kot investitor pa sem upravičen še do povrnitve stroškov za usposobitev približno 50 arov neplodnega zemljišča za poljedelsko proizvodnjo, povrnjene bi moral dobiti tudi stroške za sanacijo dveh rečnih zajed. Vlada RS mi mora takoj izdati vse koncesijske akte, potrebne za obratovanje MHE Makole,« predstavlja svoje stavkovne zahteve Janko Kolar, ki dodaja, da se bo z njegovimi težavami moralo spoprijeti tudi ministrstvo za pravosodje. Vlada RS pa se bo v primer Kolar morala vključiti zaradi ugotavljanja, »zakaj sta banki (KBM in LB) sredstva ‘razvojnega dinarja’ in ‘energetskega tolarja’ namesto investitorju zaupali izvajalcu (Kovinotehni Celje), ki je objekt MHE zapustil nedokončan. Ob tem pa terjatve in izvršbe banki redno pošiljata na moj naslov«.
Janko Kolar, ki poudarja, da sta mu bila zaradi naštetega onemogočena delo in ustanovitev podjetja ter je nenazadnje utrpel tudi veliko ekonomsko škodo in mu je bil porušen ugled, njegovi družini pa povzročene velike socialne in druge stiske, zahteva od slovenskobistriške občine tudi takojšnje izplačilo odpravnine v skladu s pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Mariboru iz oktobra lani. Še vedno Kolar tudi ni dobil denarja za odpravo posledic poplavne vode v 1989. letu, čeprav ga je občina iz republiškega proračuna dobila.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Zaradi zapletov pri gradnji MHE Makole se je investitor Janko Kolar odločil za gladovno stavko (Večer)
HINKO SERNC SE JE NAJBOLJ IZKAZAL
Tri dni frajtonaric na Ljubečni
/…/ Na Ljubečni se je končala letošnja prireditev Zlata harmonika. Tokrat, ko je bila na sporedu petnajstič, je trajala kar tri dni. Že prvi dan so se predstavili stari godci na frajtonarice. Med njimi se je najbolj izkazal Hinko Sernc iz Šmartnega na Pohorju. Drugi je bil Anton Springer iz Novega mesta, tretji pa Jože Skrl iz Ilirske Bistrice. /…/
VIR: (fk), Večer
FOTO: Hinko Sernc (Wikipedija)
NEVAREN MOSTIČEK
Dobrih deset dni je od takrat, ko se je začelo novo šolsko leto, in kot kaže, so se na svojo novo obveznost že dobro pripravili. Tudi malčki z rumenimi ruticami, ki naj bi šoferje opozarjale, da so tudi oni udeleženci prometa in da naj zato vozijo počasneje, hodijo sami v šolo. Mamice so se spet vrnile na delovna mesta in po pouku pored šolo ni več zvedavih in zaskrbljenih odraslih.
V Slovenski Bistrici, od koder je tudi ta posnetek, pa za varno pot malčkov še niso storili dovolj. Most, ki ga vidite, vodi proti otroškemu vrtcu, pekarni, pa tudi šolarji ga uporabljajo. Takole ves razbit je še kako nevaren za mlade nadobudneže, ki so poleg vsega včasih tudi preveč,radovedni in pogumni. Prav bi bilo, če bi bili Bistričani most popravili že poleti, preden se je začel “veliki” promet najmlajših prebivalcev. Toda ker tega niso storili, je čas, da to naredijo sedaj. Potem ko se bo kdo od malčkov okopal ali poškodoval, bo prepozno.
VIR: am, Večer
FOTO: Dora Gjerkeš
Umrl je lesni trgovec in gostilničar IVAN ŽURAJ
Ivan Žuraj se je rodil 20. decembra 1899 v Sv. Duhu pri Ločah v občini Slovenske Konjice. Imel je brata Mihaela, ki je bil poročen z Nušo Žuraj.
Leta 1924 se je poročil z Marijo, rojeno Verhovšek, hčerko veleposestnika Johana Verhovška iz Zgornje Bistrice, ki je bila takrat samostojna občina.
Žuraj je ustanovil lastno podjetje − lesno industrijo v Slovenski Bistrici − ter kupil posestvo na Pohorju. Leta 1929 je bil med zastopniki gostilničarskih zadrug, ki so ustanovili gostilničarsko-delničarsko pivovarno in ponovno zagnali proizvodnjo v Pivovarni Laško, ki je leta 1927, po skrivnem prevzemu s strani Pivovarne Union, prenehala obratovati.
V Slovenski Bistrici je kupil kinoaparaturo in jo podaril Rdečemu križu. Tako se je kino imenoval ‘Kino Rdečega križa Slovenska Bistrica’, prostor za kino pa je odstopila gostilna Avguštin. Skupaj z grofom Ferdinandom III. Attemssom, ki je daroval zemljišče, on pa les, je leta 1929 postavil kabine na letnem kopališču v Slovenski Bistrici. Bil je tudi med ustanovitelji Aerokluba Maribor in imel velike zasluge pri ureditvi njihovega hangarja.
V njegovi lasti je bila tudi Gostilna Žuraj (bila je na področju sedanje tovarne Impol, op. ur.), v kateri so bili sestanki društev, prireditve, veselice, poroke in druga praznovanja, vaje igralske skupine, pevske vaje, vaje godbe na pihala itd.
Ivan Žuraj je tragično preminil 12. septembra 1933 v letalski nesreči na letališču v Ljubljani, ko je bil zaradi kupčije z lesom namenjen v Sušak na Hrvaško. Letalo se je (najverjetneje) zaradi megle in slabše vidljivosti zrušilo nekaj minut po vzletu. Poleg njega je v nesreči izgubilo življenje še sedem ljudi. Pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
PUSTOLOVŠČINA 10-LETNEGA FANTA
Včeraj smo lepo opisali nesrečo treh ptičkov brez gnezda, ki so se zatekli v Maribor, ker so jih bojda v Račju vrgli iz hiše. Zadeva pa je drugačna, kot jo je naslikal pred policijo prebrisani fant, ki smo ga imenovali Štefan Zidanšek (v resnici se piše Štefan Fideršek). Dognano je, da je ta 10-letni fant nagovoril 6-letnega delavčevega sina Jožefa Dolenca in 3-letnega delavkinega sina Cirila Reitmajerja, da so skupno zbežali z doma in odšli v Maribor, kjer je baje veliko sladkorja, igrač in podobnih reči. Stariši, ki so vsi živi in zaposleni pri Steinklauberjevi opekarni na Pragerskem, so dva dni iskali poredne begunce, dokler niso iz listov izvedeli, da so v Mariboru.
VIR: Tabor