4. julij
Danes goduje URH
Ime pomeni »blaginja in moč« in izhaja iz germanske besede Uodalrich. To je starovisokonemško osebno ime, ki izhaja iz besed ôd(al) (blaginja, dednost) in rich (mogočen, silen, vladar).
Moške različice imena: Urh, Udo, Uroš, Ulrich, Ulrih, Ulrik.
Ženski različici imena: Ulrika, Ula.
4. julij 1991
DEVETI DAN VOJNE ZA SLOVENIJO – VOJNA JE DOBLJENA
V četrtek, 4. julija 1991, so bili v slovenskih rokah vsi mejni prehodi. Enote JLA so se vračale na Hrvaško in v vojašnice. Slovenija je dovolila umik tankovski koloni z Brnika in oklepni koloni pred Dravogradom.
V Mariboru je bil pri napadu JLA na policijsko vozilo ubit policaj Robert Hvalc. Dovoljen je bil umik oklepni koloni JLA iz Gornje Radgone, ki je za seboj pustila ruševine in izropan mejni prehod.
Po nepopolnem pregledu je imela JLA 44 mrtvih in 146 ranjenih, slovenska stran pa 19 mrtvih in 182 ranjenih. Ubitih je bilo 12 tujih državljanov. Ne vemo pa, koliko slovenskih vojakov je bilo ubitih ob poizkusu bega iz JLA. Ujetih je bilo 4693 pripadnikov JLA in 252 zveznih policistov. V vojnih dneh je bilo 72 večjih in manjših spopadov. Uničenih, poškodovanih ali zajetih je bilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, šest helikopterjev JLA ter po pregledu v JLA 6.787 kosov pehotnega, 87 kosov artilerijskega in 124 protiletalskega orožja.
PRVI KONCERT V BISTRIŠKEM PARKU NAVDUŠIL 1200 OBISKOVALCEV
“Bilo je magično”
Dišalo je po spoštovanju, drug drugemu smo poklonili nasmeh, lepo je imeti vezi,” je svoj vtis zapisal eden od obiskovalcev koncerta v parku, ki ga je ob 60-letnici delovanja organizirala Ljudska univerza Slovenska Bistrica v sodelovanju z Lions klubom Slovenska Bistrica, ki letos obeležuje 10. obletnico ustanovitve. Simfonični orkester SNG Maribor z zborom in solisti ter dirigentom Simonom Krečičem je navdušil obiskovalce z napevi in arijami iz znanih oper.
Da je bilo vzdušje izjemno, pričajo tudi drugi vtisi obiskovalcev na socialnih omrežjih. “Nekaj izjemnega se je zgodilo včeraj v parku, čudovito je bilo, še nikoli nisem videla takšnega prizora …, Tako lepo še ni bilo v mojem kraju, Božanski večer za Bistrico, Bilo je magično …,” so bili nekateri od komentarjev. Sto nastopajočih, predvsem pa osem zaposlenih na Ljudski univerzi ter 48 prostovoljcev in 16 tehničnih delavcev je v zadnjih dneh pred koncertom opravljalo vse potrebno, predvsem pa skrbno spremljalo vremensko napoved. Vse je bilo poplačano s 1200 zadovoljnimi obiskovalci, ki so pod večer prišli v park. “Spoštljivo sodelovanje za doseganje skupnih ciljev je ena od naših deklariranih vrednot in način, kako oblikujemo naš vsakdan. Takšno je bilo tudi sodelovanje z vsemi udeleženimi ob pripravah tega edinstvenega dogodka, za kar se vsem zahvaljujemo. Tako velike projekte lahko realiziramo le skupaj,” je po dogodku povedala Brigita Kruder, direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica.
“Čuvajte naš park, gabrova drevesa so tukaj za nas že nekaj stoletij, naj bo tako tudi poslej. Pazite drug na drugega. Kar ste prinesli, odnesite s seboj,” so pred začetkom prireditve nagovarjali prisotne in naslednji dan ugotovili, da so se tega tudi držali. V parku ni ostalo smeti, obiskovalci in tehnični delavci niso poškodovali nobenega drevesa. Poseben podvig je bila logistika, saj so oder, tehniko in inštrumente v park prenesli z dvigalom čez obzidje. Na plodna tla so padli tudi pozivi, naj obiskovalci, če se le da, na prizorišče dogodka pridejo peš. Marsikdo je ugotovil, da si je tako prihranil iskanje parkirnega prostora, vsi skupaj so nekaj naredili tudi za okolje.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Čarobni večer iz zraka (Marko Vindiš)
POČITNIŠKE DELAVNICE V BISTRIŠKEM GRADU
Že šesto leto zapored organizira slovenjebistriški zavod za kulturo poletne ustvarjalne delavnice za otroke, in število udeležencev vsako leto narašča.
Odkrivali so tudi svet nastajanja fresk ter se poskusili v njihovi izdelavi ter poslikavi.
Arkova zbirka jih je motivirala za izdelavo hiške, sledili pa so tudi zgodbi o skrivnostni Beli dami v bistriškem gradu in izdelali njeno podobo v obliki lutke. In sladkali so se, saj to sodi k počitnicam, ki so jih en teden preživeli malo drugače.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
BISTRIŠKI BORCI NA MENINI PLANINI
V soboto, 4. julija 2015, nekoč smo na ta obeleževali dan borca, so občine Zgornje Savinjske doline, Celja, Kamnika, Maribora in Zasavja vabile na spominsko slovesnost ob 70. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini in 70. obletnici osvoboditve.
Slovesnosti na Menini planini so se udeležili poslanci državnega zbora, predstavniki nekaterih občin, preživeli borci z Menine planine, veteranska društva, Slovenska vojska, planinci, pohodniki in drugi.
Iz Slovenske Bistrice so se na Menino planino odpeljali štirje avtobusi članov slovenjebistriške borčevske organizacije in njihovi simpatizerji.
V programu so sodelovali godba na pihala Zgornje Savinjske doline, moški pevski zbor Bočna, učenci Osnovne šole Gornji Grad in enota Slovenske vojske. Krasen sobotni dan je bil pravšnji trenutek za učno uro zgodovine ter obujanje spominov na herojske partizanske boje na Menini planini, kjer so se borke in borci z nadčloveškimi napori, skoraj brez orožja, lačni in prezebli, s pomočjo ukane prebili skozi sovražnikov obroč, ki je bil v ogromni številčni in oborožitveni prednosti.
Po uničenju Pohorskega bataljona 8. januarja 1943 na Osankarici se je namreč težišče boja na Štajerskem premaknilo na širše območje Menine vse do Save. Upor se je kot požar širil nad Logarsko dolino, v osrčje Kamniško Savinjskih Alp, imel množično podporo prebivalstva, predvsem pa visoko domoljubno zavest in tovarištvo.
Slavnostni govornik, legendarni komandant Franc Sever Franta, je v svojem nagovoru še posebej izpostavil borke in borce Šlandrove in Zidanškove brigade ter bataljona VDV, ki so izvedli enega največjih podvigov slovenske osvobodilne vojske na Štajerskem. O tem je pisal tudi v svoji knjigi z naslovom Past na Menini planini.
Na slovesnosti so se poklonili tudi številnim žrtvam, ki so padle v bojih na meninski planoti, povsod je odmevala partizanska pesem, zaveza vseh pa je bila, nikoli več vojne, strahot in pustošenj, predvsem pa hlapčevstva na svoji zemlji.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
UPRIZORILI STAR OBIČAJ ROČNE KOŠNJE
V soboto, 4. julija 2015, so člani dramske sekcije KUD-a Šmartno na Pohorju na Šetorovem travniku uprizorili star običaj ročne košnje. Uprizoritev košnje po starem ni tekmovanje koscev, pač pa igra v naravi, s katero so se na Šmartnem poklonili običaju, ki je bil še nedolgo nazaj pomemben del kmečkega poletnega vsakdana.
VIR: Ines Kresnik,Informator
FOTO: Janja Fras, Studio Bistrica
STAVKE V LUMINOSU NE BO
Napovedane stavke v bistriškem Luminosu – ta bi morala biti danes – ne bo. Jože Bulf, predsednik svobodnih sindikatov in predsednik sveta delavcev v tej steklarski družbi, je včeraj povedal, da so stavko napovedali 18. junija, ko zaposleni niso dobili majske plače. “Sklical sem sestanek z direktorjem Luminosa Darkom Boršičem in predsednikom območne organizacije svobodnih sindikatov Dušanom Detičkom in dogovorili smo se, da mora družba plače izplačati do 30. junija v obliki akontacije, razliko pa do 4. julija. Če vodstvo tovarne tega ne bi uresničilo, bi se izvršni odbor sindikata preoblikoval v stavkovni odbor. Stavka naj bi se začela 4. julija zjutraj,” je še dodal Bulf. Ker je družba Luminos – njena večinska lastnica je Rogaška Crystal – zadnji junijski dan v celoti izplačala plačo, je sindikat stavko odpovedal. Zamuda pri izplačilu je nastala zaradi blokiranega računa, steklarna namreč ni poravnala vseh obveznosti do države.
V Luminosu je zaposlenih okrog 180 ljudi, steklarji pa izdelujejo svetila za domače in tuje kupce. V času priprav na stavko se je v kolektivu govorilo o prodaji bistriške družbe, o tem so govorili tudi v nadzornem svetu družbe Rogaška Crystal. Končna odločitev o prodaji bo menda znana konec tega meseca, za steklarno pa se zanimajo notranji delničarji in ljubljanska družba Soft Art.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
BILI SO NA TRIGLAVU IN SE VRNILI POD BOČ
Pet članov planinskega društva iz Poljčan, ki so se ob dnevu državnosti podali na več kot 180 kilometrov dolgo pot na Triglav, je nalogo uspešno opravilo. Po petih dneh hoje »čez drn in strn« so konec tedna stali na vrhu Slovenije. Po neobičajnem podvigu so Janko Kovačič, Branko Fuchs, Vinko Pekovšek, Milan Pavlič in Boris Blažič zdaj že doma in zadovoljni merijo korake na vrh – Boča.
VIR: (ps), Večer
OB DNEVU BORCA V BISTRIŠKI OBČINI
Delovno in praznično
Dan borca so delovni ljudje in občani bistriške občine proslavili delovno in slovesno. Priložnostne proslave in prireditve so bile skoraj v vseh krajevnih skupnostih. Osrednji dogodek je bil v soboto, 4. julija, ob 9. uri, ko bodo v Slovenski Bistrici predstavniki občinske skupščine in Jugoslovanske ljudske armade položili temeljni kamen za gradnjo novega doma JLA, kjer so tudi prostori kulturnega centra. Ob tej priložnosti so v spominski park zasadili prvo od 88 dreves, posvečenih tovarišu Titu (danes Lipov park). Proslavo so borci NOB in aktivisti OF, mladinci in pionirji nadaljevali na Tinju, kjer so pri spomeniku padlim borcem Šercerjeve brigade pri Juhartu na Planini pripravili kulturno manifestacijo. Praznovanje dneva borca, 40-letnice vstaje in 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in JLA pa so v Slovenski Bistrici sklenili s partizanskim mitingom na Modriču.
VIR: zk, Veče
ODKRILI SPOMENIK PRI TREH ŽEBLJIH
4. julija 1959 so na kraju poslednjega taborišča in zadnje bitke Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici odkrili spomenik. Ta stoji prav na mestu, kjer se je 8. januarja 1943 zgodila tragedija, ko je več kot 2000 mož nacistične vojske, redne ter pomožne policije, s trojnim obročem, po izdaji obkolilo 69 bork in borcev Pohorskega bataljona.
Osrednji spomenik stoji v neposredni bližini mesta ob nekdanji zemljanki štaba tega bataljona. Z večjimi granitnimi kvadri so označena mesta ostalih zemljank, z manjšimi pa položaji okoli taborišča. Na teh so partizanska imena bork in borcev, ki so padli v zadnjem boju. Avtorja spomenika sta arhitekt Branko Kocmut in akademski kipar Slavko Tihec. Arhitekt Branko Kocmut je s krožno kompozicijo večjih granitnih kvadrov, razporejenih po taborišču, označil mesta posameznih zemljank ter z manjšimi kvadri imena padlih bork in borcev. Tihec pa je na domnevni kraj poveljniške zemljanke umestil dve bronasti telesi, ki z diagonalnimi linijami prikazujeta umiranje borcev Pohorskega bataljona usodnega 8. januarja 1943.
VIR in FOTO: Bistričan.si
PARTIZANI POSKUŠALI ZAŽGATI IMPOL
Proizvodnja v Impolu med 2. svetovno vojno ni obstala, proizvajali so tudi izdelke, ki so bili namenjeni uporabi v vojni industriji. Med vojno so partizani v noči s 4. na 5. julij leta 1944 poskušali tovarno zažgati. Dva dni pozneje so minirali strojnico v tovarni in jo 16. julija ponovno napadli, vendar je nemška vojska napad odbila.
VIR: 190 let Impola
KAR TRIJE ČLANKI SO VABILI NA OKROŽNI ZLET
Okrožni zlet v Slovenski Bistrici
14. junija t. l., t. j. teden dni po župnem zletu v Mariboru, priredi Pohorsko sokolsko okrožje svoj zlet v Slovenski Bistrici. Spored : zjutraj po prihodu vlakov pregled in predelava vaj, ob 9. uri skušnje dece, ob pol 11. skušnje članstva in naraščaja. Zbor za povorko ob 13. uri na zletišču. Ob pol 15. uri telovadni nastop. Sokolska gnezda od Sv. Lovrenca na Pohorju pa preko Maribora do Zreč bodo ponovno pokazala moč in strumnost sokolske vzgoje.
Sokoli-jezdeci!
V nedeljo 4. t. m. ob 9.20 se peljemo z vlakom v Slovensko Bistrico in sodelujemo pri povorki. Udeležba je obvezna!
V Slovensko Bistrico!
Župna uprava mariborske sokolske župe poziva vse bratske edinice Pohorskega sokolskega okrožja, da se zanesljivo in polnoštevilno udeležijo svojega okrožnega zleta, ki je jutri 4. julija t. l. v Slov. Bistrici. Polnoštevilna udeležba za vse edinice tega okrožja je strogo obvezna. Udeležba v kroju je obvezna za članstvo mariborskega jezdnega odseka. Okrožni zlet v Slov. B istrico toplo priporočamo in ga posetite v čim lepšem številu. Odhod iz Maribora z rednim vlakom ob 9.20 in ob 13.58 iz glavnega kolodvora.
Zdravo! Župna uprava.
VIR: Večernik
Umrl je organist in hmeljar JAKOB KOS
Jakob Kos se je rodil 26. junija 1879 v Studencah pri Ponikvi očetu Boštjanu, posestniku in materi Mariji, rojeni Štorman, gospodinji.
Osnovno šolo je obiskoval v Ponikvi in jo leta 1893 zaključil. Po končani osnovni šoli se je v Celju učil igrati klavir, violino in kitaro. Leta 1899 je začel obiskovati tudi novoustanovljeno triletno orglarsko šolo v Celju, ki jo je leta 1902 tudi uspešno zaključil.
Že leta 1900 se je na prošnjo slovenjebistriškega župnika Antona Hajška preselil v Slovensko Bistrico, kjer je takoj postal aktiven kulturni delavec. Poleg tega, da je bil cerkveni organist, je bil tudi uspešen zborovodja. Vodil je cerkveni, pa tudi čitalniški mešani in moški pevski zbor. Sodeloval je v Čitalnici, kjer je postal leta 1905 eden od podpredsednikov odbora čitalnice. Sodeloval je tudi z Josipom Vošnjakom.
13. maja 1906 se je poročil z Elizabeto, rojeno Gajšek (*1882 †1962), iz Cigonce (občina Slovenska Bistrica).
Leta 1914 je zaradi spora z župnikom prenehal igrati orgle v cerkvi in kupil posestvo z mlinom na Jožefovem hribu v Slovenski Bistrici, kjer se je ukvarjal s poljedelstvom, z živinorejo, s sadjarstvom, z vinogradništvom in s čebelarstvom. Daleč naokoli je bil znan kot navdušen in uspešen čebelar. Kasneje se je kot prvi Bistričan začel ukvarjati tudi s hmeljarstvom.
Med 1. svetovno vojno je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko. Udeležil se je bojev v Galiciji (Poljska). Po končani vojni je začel bolehati za posledicami težkih razmer na bojišču.
Jakob Kos je umrl 4. julija 1932 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
ZAHTEVAJO DVOJEZIČNE NAPISE
Okrajni zastop celjski, ki zastopa eden največjih spodnještajerskih okrajev, sklenil je v plenarni svoji seji dne 4. julija 1898, staviti udano prošnjo:
“Visoko c. kr. železnično ministerstvo kot najvišja nadzorna oblast nad železnicami naj blagovoli ukreniti in pri vodstvu c. kr. priv. južne železnice izposlovati:
1. da se vsi napisi na postajah od Spielfelda do Trbovelj, od Maribora do Spodnjega Dravograda, od Zidanega mosta do Brežic, od Pragerskega do Središča, od Celja do Velenja, od Poljčan do Konjic, od Spielfelda do Ljutomera, ter vsi razglasi, cenovniki in vozni redi, ki naj služijo na znanje potujočemu občinstvu, napravijo in tiskajo v obeh deželnih jezikih;
2. da se naj kličejo imena vseh postaj na navedenih progah v obeh jezikih;
3. da se naj nastavijo povsod na teh progah samo uradniki in sprevodniki, ki so zmožni tudi slovenščine.
V Celju, dne 4. julija 1898″
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str.16-17