27. marec
Danes goduje RUPERT
Ime Rupert izhaja iz nemščine. Razlagajo ga kot skrajšano obliko iz imena Rodebert, ki izhaja iz starejšega Hruodperaht. To pa ime pa je zloženo iz starovisokonemških besed hrōd, hroud v pomenu »slava« in beraht »bleščeč, slaven«.
Moški različici imena: Robert, Rupko.
Ženska različica imena: Ruperta.
27. marec
SVETOVNI DAN GLEDALIŠČA
27. marca obeležujemo svetovni dan gledališča. Pobudo, da se ta dan razglasi za tak dan, je leta 1961 dal Mednarodni gledališki inštitut, nevladna organizacija, ki so jo leta 1948 ustanovili v Pragi in deluje pod okriljem Unesca. Glavni namen svetovnega dneva gledališča je spodbujanje mednarodne izmenjave podatkov in znanja, povezanega z gledališko umetnostjo, kar naj bi bila ena izmed mnogo strategij za utrjevanje miru med narodi sveta. Izmenjava dramskih vsebin med državami in mednarodna gostovanja gledaliških skupin naj bi namreč v občinstvu vzbudila globlje razumevanje tujih kultur in tako prispevala tudi k večji solidarnosti med pripadniki različnih kultur. V Sloveniji ta dan zaznamuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki ob tem dnevu razglasi dobitnike stanovskih priznanj, pospremi pa jo mednarodna poslanica, ki jo na povabilo Mednarodnega gledališkega inštituta vsako leto pripravi drug pomemben gledališki ustvarjalec.
USPEŠEN CVETNI SEJEM
V petek, 27. marca 2015, je bilo, kot vsako leto na cvetni petek, v Slovenski Bistrici živahno. Bistričani in okoličani so obiskali prodajalce, ki so od blizu in daleč pripeljali vse, kar sodi na tak sejem. Kljub kislemu vremenu se je obiskovalcev kar trlo. Sejemski prostor je obsegal tri lokacije: mestne ulice, prostor na nekdanjem dvorišču podjetja Crouzet in
grajsko dvorišče. Vzdušje je popestrila godba na pihala, zvezda sejma pa je bil lajnar; njegovo glasbilo je bilo namreč že nekoč sestavni del sejemskega dogajanja. Mestna tržnica, ki je dobila svoj prostor na grajskem dvorišču, je znova opravila zrelostni izpit. Obiskovalci so si lahko na cvetni petek brezplačno ogledali tudi grajske zbirke. Za odlično izvedbo sejma so poskrbeli Krajevna skupnost Pohorskega odreda, Medobčinska turistična zveza Slovenska Bistrica in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Edi Grobler
OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH LUTKOVNIH SKUPIN
V okviru 17. Gledaliških dni je v četrtek, 27. marca 2014, v Domu Svobode v Slovenski Bistrici potekalo območno srečanje otroških in odraslih lutkovnih skupin. Predstavilo se je devet skupin iz Slovenske Bistrice, Laporja, Zgornje Ložnice, Benedikta, Šmartnega na Pohorju in Makol.
Srečanje je strokovno spremljala Barbara Jamšek, program pa je povezovala Jožica Repnik.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
O GLINOKOPU V BREZJAH BOBNA CIVILNA INICIATIVA
V tem kraju blizu Črešnjevca naj bi ob glavni cesti odprli glinokop, civilna iniciativa temu projektu družbe Wienerberger ostro nasprotuje
Brezje, kraj v bistriški občini, naj bi postalo novi glinokop Opekarne Pragersko. V sedanjih glinokopih v bližini opekarne, ki spada v mednarodno družbo Wienerberger, zmanjkuje gline.
Pred letom dni so v krajevni skupnosti Črešnjevec sklicali zbor krajanov, na katerem so predstavniki opekarne predstavili projekt izkopavanja gline. Večina krajanov se z izkopom na njihovem območju ni strinjala. In takrat so bili Brezovljani prepričani, da bodo opekarji naložbo ustavili in poiskali nova najdišča gline. Andrej Špec, član Civilne iniciative Brezje, je povedal, da se priprave na izkopavanje gline v njihovi vasi nadaljujejo.
“Nekaj dni po zboru so nadaljevali poskusno vrtanje na predvideni lokaciji glinokopa, mnenje krajanov, ki bodo morali ob glinokopu živeti, pa povsem zanemarili. Zavedamo se, da opekarna za svojo proizvodnjo potrebuje glino, vendar bo izkoriščanje gline vplivalo na življenje okoliških prebivalcev: motili nas bodo hrup, prah in drugi negativni vplivi. Območje je veliko okoli 25 hektarjev, dnevno naj bi opravili dvesto voženj s težkimi tovornjaki, glino pa naj bi kopali na vznožju hriba ob cesti Trnovec-Vrhloga. Projekt bo spremenil relief zemljišča in uničil dom mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Okoliški prebivalci so trdo garali za svoje domove, ki jih obkroža neokrnjena narava s petjem ptic, vse kaže, da bo naravo nadomestil glinokop, petje ptic pa hrup delovnih strojev.”
Nedavno je občina Slovenska Bistrica v Uradnem listu RS, št. 15/2009, objavila sklep o pričetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin načrtov občine Slovenska Bistrica. Njegov namen je sprememba rabe zemljišč tudi na območju, ki je predvideno za glinokop Brezje. Omenjeni sklep med drugim vsebuje javno razgrnitev in javno obravnavo, kjer bodo okoliški prebivalci lahko povedali svoje mnenje; Špec je prepričan, da bodo ljudje ostro nasprotovali nadaljevanju postopkov za izvedbo glinokopa, kar pa za glavne akterje ne bo zadosten razlog za njegovo zadržanje oziroma iskanje sprejemljivejših rešitev za proizvodnjo v opekarni. Špec je še rekel, da kot član Civilne iniciative Brezje – njegova naloga je, da ohrani naravo v Brezju in sosednjih vaseh – javno poziva prebivalce občine Slovenska Bistrica, da ga podprejo. “Prošnjo po pomoči javno naslavljam tudi na občinski svet, ki bo imel pri celotnem projektu odločilno besedo. Od svetnikov pričakujem, da bodo prisluhnili ljudem iz Brezja in sosednjih vasi.”
Opekarjem teče voda v grlo
Wienerberger Opekarna Ormož je od leta 2003 več kot 90-odstotna lastnica Opekarne Pragersko. Ta je leta 1999 posodobila proizvodnjo, ne da bi si zagotovila zalogo gline, ki je osnovna surovina za proizvodnjo opeke. Vodstvo ormoške Opekarne je že lani za naš časnik povedalo, da so glino na Pragersko vozili celo iz Ormoža. Prevoz gline je neracionalen in zato so morali istega leta pridobiti dovoljenja za izkop gline in koncesijo za deset hektarjev v Gaju. Glino iz tega glinokopa kopljejo še zdaj. Ker pa zaloge gline zadostujejo samo še za leto ali dve, sta opekarni na osnovi poročila o določitvi potencialnih območij za pridobivanje gline – pripravil ga je Geološki zavod Slovenije – opravili raziskave. Naredili so sedem vrtin v globino 11 do 20 metrov in odvzeli 55 vzorcev. Na osnovi podatkov je bila določena groba ocena zalog gline. Ta je 1,5 milijona kubičnih metrov. Ob sedanji proizvodnji (75 milijonov enot opečnih izdelkov) bi zalog bilo dovolj za desetletno proizvodnjo. V Ormožu pravijo, da bodo naredili vse za odpravo negativnih vplivov na okolje. Če ne bodo zaključili postopkov v kratkem času, grozi Opekarni Pragersko zaustavitev proizvodnje.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Brezje pri Slovenski Bistrici (KS Črešnjevec)
MESEC VELIKIH NASTOPOV
V Slovenski Bistrici in okoliških krajih so se pravkar iztekli lutkarski in gledališki dnevi. Vsako leto ji priredi bistriški javni sklad za kulturne dejavnosti in bistriška zveza kulturnih društev. Organizatorji in občinstvo so bili navdušeni nad predstavami, zlasti so ugajale lutkovne predstave najmlajših. V začetku prihodnjega tedna se bo začel novi krog prireditev: v OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica bodo na 35. območni reviji mladinskih zborov nastopili pevci iz bistriške, makolske in poljčanske občine oziroma zbori OŠ Tinje, Laporje, Spodnja Polskava, Šmartno, Črešnjevec, Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica. Revijo bo spremljala strokovnjakinja za petje Alenka Korpar. Vd soboto, 29. marca 2008, ob 18. uri pa bo v domu DPD Svoboda Slovenska Bistrica srečanje ljudskih pevcev in godcev. V domu bodo nastopile skupine iz Slovenske Bistrice, Pragerskega, Keblja, Šmartnega, Starega Loga in Leskovca, Črešnjevca, Pokoš, Oplotnice in s Tinja. Srečanje je posvečeno 20-letnici delovanja bistriških ljudskih pevcev.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
OD TU IN TAM
SLOVENSKA BISTRICA
Za občane je boljša prihodnost glede preskrbe zagotovljena. Enoviti trgovski organizaciji Preskrbi je namreč v rekordnem času treh let že uspelo sprejeti vse potrebne samoupravne sporazume in druge dokumente.
VIR: Toti list
Umrla je pediatrinja CVETKA KRIŽAJ
Cvetka Križaj se je rodila 5. septembra 1935 v Ljubljani.
Medicino je študirala in zaključila na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL MF).
Leta 1964 se je zaposlila v Zdravstvenem domu (ZD) Oplotnica, nato pa se je premestila v Slovensko Bistrico, kjer je prva uvedla zdravstvene kartoteke za paciente. Prevzela je posvetovalnico za nosečnice. Prav tako je opravljala posvetovalnico za otroke s pomočjo babic in sester otroškega dispanzerja. 9. decembra 1976 je opravila specialistični izpit iz pediatrije in kot specialistka pediatrinja opravljala delo vodje službe za varstvo žena otrok in mladine.
Križajeva spada med tiste zdravnike, ki so postavili temelje dispanzerja za predšolske in šolske otroke v Slovenski Bistrici.
Cvetka Križaj je umrla 27. marca 1990 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
ALI BODO ŠTATENBERG SLEDNJIČ ZAPRLI?
Ugotoviti bo treba, ali je prav, da daje občinska skupščina Slovenska Bistrica vsako leto za pokrivanje izgub v letovišču grad Štatenberg nekaj tisoč dinarjev
Grad Štatenberg je znova v ospredju. Kaže, da bomo v prihodnjih dneh zopet priča številnih živih razprav o tem kulturno- zgodovinskem spomeniku. O njem bodo verjetno v petek spre govorili tudi odborniki občinske skupščine Slovenska Bistrica, ko bodo odločali o razdelitvi letošnjih proračunskih sredstev.
Znano je, da so v Slovenski Bistrici iskali razne možnosti povečanja gostinskega prometa v gradu Štatenbergu in da so se v zvezi s tem pogovarjali tudi že z nekaterimi domačimi agencijami. Očitno za sedaj ti pogovori niso bili uspešni. Zaradi majhnega števila gostov je občinska skupščina ob koncu lanskega leta primaknila gradu 30.000 (novih) dinarjev; s tem so krili izgubo, ki bi nastala, če teh sredstev ne bi bilo.
Za letošnje leto je v proračunu občine Slovenska Bistrica za grad Štatenberg 50.000 dinarjev. V skupnosti menijo. da s temi sredstvi ne bodo mogli kriti vseh izdatkov in da je položaj izredno težaven. Predsednik občinske skupščine Miro Kolenko je dejal, da bi bilo treba ugotoviti. ali je prav, da daje občinska skupščina vsako leto za kritje izgub v letovišču grad Štatenberg deset tisoče dinarjev in ali ne bi bilo primerneje, če bi grad zaprli.
O tem vprašanju v Slovenski Bistrici, verjetno pa tudi na gradu Štatenbergu, v prihodnjih dneh pogosto razpravljali. V Slovenski Bistrici pripravljajo širše posvetovanje, na katero bodo povabili tudi kulturne delavce in druge z namenom, da bi se pogovorili o usodi tega gradu. Menijo, da bi morali c tem problemu spregovoriti tudi predstavniki sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti v republiki, predstavniki zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora itd.
Zdi se, da mnenja o tem, ali ima ta kulturni spomenik perspektivo na področju turizma in gostinstva ali ne zelo različna in da bi lahko širok posvet strokovnjakov z raznih področij veliko prispeval k razrešitvi tega vprašanja. Vsako odlašanje z rešitvijo tega problema ne bi nikomur koristilo.
VIR: -dm, Večer
Ukrajinci ubijejo IGNACA REPNIKA
Ignac Repnik, zaposlen kot delavec na žagi, se je rodil 21. julija 1910 na Zgornjem Prebukovju (občina Slovenska Bistrica).
Ukrajinci, ki so se takrat klatili po Pohorju, so ga 27. marca 1945 ubili na Ošlju (občina Slovenska Bistrica).
VIR: biografski-sb.si
PONESREČILA STA SE
Težko sta se ponesrečila na cesti blizu Slovenske Bistrice posestnik Anton Kopše iz Slovenske Bistrice in Leopold Arbeiter, ki se je vozil na kolesu. Kopše je bil na motociklu. Pri trčenju si je Arbeiter štiri krat zlomil nogo in zdrobil čeljust, Kopše pa ima močno poškodovano nogo. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici.
VIR: Večernik
POŽIGALČEVA ROKA NA POLSKAVI NE MIRUJE
V ponedeljek, 27. marca 1933, je na Spodnji Polskavi pri Pragerskem naznanil plat zvona zopet nov požar. Okrog 20. ure je začelo goreti pri posestniku Mesariču. Ker je bila hiša krita s slamo, so
imeli ognjeni zublji zelo lahek posel. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Spodnje in iz Gornje Polskave z motornimi brizgalnami. Pri stanovanjski hiši je zgorelo samo ostrešje, dočim je poleg stoječe gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Velika nevarnost je pretila tudi
tam v bližini stoječemu mlinu, na katerem so radi vročine popokale vse šipe. Na srečo je bilo vreme popolnoma mimo in zaslužijo gasilci za svojo požrtvovalnost, s katero so ogenj lokalizirali, vse priznanje. Škoda je precejšnja in je krita le z majhno zavarovalnino. Kakor pri vseh dosedanjih požarih tudi pri tem ni znano, kako je nastal. Domnevajo, da ga je zanetila zlobna roka požigalca, ki na Polskavi ne miruje.
Tudi na Gornji Polskavi je gorelo. Komaj so legli gasilci izmučeni od požara na Spodnji Polskavi k počitku, že jih je na novo prebudil strahoten klic: Gori! Okrog 23. ure so začela goreti župnijska gospodarska poslopja, hlevi in skedenj. Tudi tu je škoda precej velika.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Umrl je cesarski svetnik JAKOB VERSOLATTI
Jakob Versolatti se je rodil 13. junija 1848 v San Lorenzu Isontino v Italiji.
Kot navadni zidar in kamnosek je prišel v Slovensko Bistrico in kmalu postal graditelj številnih stavb v našem kraju, kot so dvorec v Vinarju, nova vojašnica, moderniziral je jahalno šolo, dom železničarjev na Pragerskem in številne zasebne hiše.
V zakonu z Marijo, rojeno Wölfling, se jima je 27. novembra 1884 rodil mrtvorojeni otrok.
Med drugim je bil tudi občinski svetnik in podžupan Slovenske Bistrice. Bil je častni meščan, graditelj železnic in cesarski svetnik (pravili so mu »Kaiserliches Rat Japok Safaladi«). O imenovanju za le tega lahko v časopisu Straža, z dne 9. septembra 1911, št. 106, preberemo: »Jakob Versolatti, rodom Italijan, je imenovan cesarskim svetnikom. Zakaj, se dosedaj še ne ve in ne bo zvedelo.«
Leta 1908 je vodil in nadziral dela na izgradnji lokalne železnice med Slovensko Bistrico in postajo Južne železnice na Črešnjevcu.
Jakob Versolatti je umrl 27. marca 1932 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je kipar JOŽEF HOLZINGER
Jožef Holzinger se je rodil 3. aprila 1735 v Limbušu.
Poleg Jožefa Strauba je bil osrednja osebnost baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem in eden vodilnih kiparjev v lesu v 18. stoletju. Njegova dela obsegajo več kot 70 oltarjev in prižnic, v mnogih cerkvah je njegova vsa lesena oprema. Za ž. c. sv. Jerneja v Slovenski Bistrici je izdelal nekaj umetnin, ki sodijo med njegove najboljše.
Holzingerjeva kiparska dela, ki se nahajajo v našem okolju, so v: ž. c. sv. Jerneja v Slovenski Bistrici; ž. c. sv. Filipa in Jakoba v Laporju; ž. c. cerkvi sv. Mihaela na Črešnjevcu, ž. c. sv. Martina na Šmartnem na Pohorju; ž. c. sv. Venčeslava na Zgornji Ložnici; ž. c. sv. Andreja v Makolah; ž. c. sv. Marije vnebovzete na Prihovi in ž. c. sv. Treh kraljev v Studenicah.
Jožef Holzinger je umrl 27. marca 1797 za posledicami jetike v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Jožef Holzinger: Prižnica v cerkvi sv. Jerneja Slovenska Bistrica (Simona Kostanjšek Brglez)
