18. september
Danes goduje IRENA
Ime Irena izhaja iz grškega imena Ειρηνη (Eirēnē). Tako se je imenovala grška boginja sreče. Ime je povezano z grško besedo ειρηνη (eirēnē) v pomenu besede »mir«.
Ostale različice imena: Ira, Iren, Irenca, Irene, Ireneja, Irenica, Irenja, Irenka, Irina, Irinka, Irja, Irka, Rina.
18. september
SLOVESNO ODPRTJE NOVE STAVBE MEDICINSKE FAKULTETE V MARIBORU
Predsednik republike Borut Pahor je danes, 18. septembra 2013, ob Dnevu Univerze v Mariboru, slovesno odprl novo stavbo tamkajšnje medicinske fakultete. S tem bodo mariborski študenti medicine po desetih letih dobili svoje prostore, ki jih poleg sodobne arhitekture v centru mesta in odličnega razgleda odlikujejo tudi najsodobnejši pedagoški in raziskovalni pripomočki.
20 USPEŠNIH LET PGD KEBELJ
PGD Kebelj letos praznuje 20-letnico svojega delovanja – Častitljiv jubilej so slovesno obeležili v petek, 18., in v soboto, 19. septembra – Praznovanje so začeli v petek s svečano sejo in nadaljevali v soboto s svečano parado in gasilsko veselico z Modrijani
V soboto, 18. septembra 2015, se je na Keblju zbralo več kot 100 gasilcev s 15 gasilskimi prapori. V svečani paradi so sodelovali najvišji predstavniki gasilstva s poveljnikom Gasilske zveze Slovenije (GZS) Francijem Petkom na čelu, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in Frajhajmska godba na pihala ter folkloristi s Keblja. V kulturnem programu so nastopili glasbena skupina Vivere, domači oktet in učenci OŠ Kebelj.
Slavnostni govornik je bil predsednik PGD Kebelj Boris Ramšak. Ta se je zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da je Kebelj pred 20 leti dobil svoje gasilce, ki so danes gonilna sila razvoja kraja. Franci Petek je pohvalil delo, razvoj in izobraževanje kadra kebeljskih gasilcev, dr. Ivan Žagar pa je poudaril, da so gasilci na razpolago, vselej ko jih najbolj potrebujemo.
Ob jubileju so izdali bilten, v katerem so poskušali skrčiti ti dve desetletji. Zgodovina gasilstva na Keblju je še posebej zanimiva, saj je med letoma 1985 in 1995 kebeljska gasilska enota delovala pod okriljem PGD Oplotnica. Ustanovni občni zbor PGD Kebelj je bil 16. septembra leta 1995 pri Litičevih v Nadgradu. Društvo je leto dni pozneje na občnem zboru imelo že 45 gasilcev, danes jih je približno trikrat več.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Samo Brbre
OSTRO MED ČETVERICO
V Slovenski Bistrici proti “starim zaprtim strukturam”. Sedanji župan stavi na razvojni program
Čeprav je med štajerskimi občinami s 17 kandidati absolutni rekorder Maribor, se tudi v nekaterih drugih občinah napoveduje oster boj za županovanje. “V Slovenski Bistrici bo šlo na nož,” napoveduje Iztok Hodnik (Demokrati Slovenije), eden od treh, ki so se to volilno jesen spustili v boj s precej trdno ustoličenim županom Ivanom Žagarjem, ki je član SLS, podporo pa so mu dali še v SDS in NSi. Poleg njega bosta Bistričane poskušala prepričati, da je čas za spremembe še Danica Sagadin Leskovar, za kandidaturo je zbrala podpise volivcev, podprl jo je tudi Desus, in Božo Zorko. Glavni očitek izzivalcev Žagarju je zaprto delovanje občinskih struktur, ki da delujejo brez razumevanja za potrebe občanov. Hodnik, sicer podjetnik, pravi, da že 20 let dela v gospodarstvu in da je bil zmeraj samozaposlen ter da v gospodarstvu “ni bilo nikoli časa za politike in teoretike”, kot je to praksa pri vodenju občine. Kot referenco navaja dejstvo, da njegovo podjetje niti enkrat v 20 letih ni imelo blokiranih računov. Prav pretirano politiziranje in teoretiziranje Hodnik očita tudi svojim protikandidatom. Poudarek daje samooskrbi, kmetijstvu in turizmu. Glavni očitek: izključevanje Večjo odprtost občine za občane obljublja tudi Božo Zorko, kandidat s pisano kariero. Bil je novinar pri Radiu Slovenija, nato na televiziji in Večeru, kjer je od 1990 do 2000 tudi direktoroval. Bil je še sekretar skupnosti slovenskih zdravilišč, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, urednik TV-programa v regionalnem RTV-centru v Mariboru. Sedaj dela pri Večeru kot projektni vodja. “Občina niso samo ceste, kanalizacija, vodovod … Vse to je potrebno, toda zaradi tega ne bi smeli pozabiti, da mora biti občina predvsem skupnost po meri ljudi, za ljudi, ne pa na pol družinsko podjetje članov ene ali dveh strank,” poudarja. Pozornost bo namenil zaposlovanju mladih, želi si tudi, da bi postala občina in mesto otrokom prijazna, in obljublja temeljit pregled delovanja vseh organov občine in občinskih zavodov. “Nujno bo treba tesneje povezati štiri krajevne skupnosti, da bi Slovenska Bistrica končno postala mesto, ki načrtno gradi svojo prihodnost,” pravi Zorko, ki kandidira na listi SD, do konca tedna pa se bo tamkajšnji lokalni odbor odločil, ali mu bodo podporo dali tudi pri SMC. Danica Sagadin Leskovar je izzivalka “od znotraj”, je namreč vodja občinskega oddelka za okolje in prostor. V nekaj urah je zbrala dovolj podpisov za neodvisno kandidaturo, čeprav je imela obljubljeno podporo SDS. Tam so nato raje podprli Žagarja. Obljublja “politiko, ki temelji na sodelovanju, spoštovanju, enotnosti, strpnem dialogu, vključevanju vseh, povezovanju z ljudmi, ki imajo znanje in voljo za delo in potrebujejo le zadosti priložnosti”. Njene temeljne naloge so “sodelovanje, povezovanje, enotnost, ustvarjanje novih delovnih mest, varnost, kvaliteta življenja, prevzemanje odgovornosti”. V njeni podporni skupini so prepričani, da je dovolj ohranjanja dolgoletnih političnih elit, ki nasprotujejo spremembam in predvsem skrbijo za ohranjanje pozicij. “Ključ do uspeha je v povezovanju in ne v diskreditaciji ter izključevanju,” pravi Sagadin Leskovarjeva. Manjša zadolženost In kaj na očitke o izključevanju in zaprtosti pravi aktualni župan Ivan Žagar? “Absolutno jih zavračam. Vse zaposlitve so bile izvedene z javnim razpisom, večina odločitev je sprejeta soglasno in jih podpirajo tudi druge politične opcije,” pravi Žagar, dolgoletni član SLS ter nekdanji minister za samoupravo in regionalno politiko. Obljublja sledenje že sprejetemu razvojnemu načrtu občine. Med najbolj pomembnimi projekti so zahodna obvoznica s povezavo do industrijske cone, nadgradnja programa srednjih šol s podjetniškim inkubatorjem, projekt Pohorje 2030 z nadgradnjo turistične infrastrukture, izpopolnjevanje komunalne, predšolske in šolske infrastrukture. Žagar med svojimi dosežki našteje tudi zmanjšano zadolženost občine, ki je imela, ko je sedal na županski stolček, kar 30 milijonov dolga. Sedaj je zadolženost za osem milijonov manjša.
VIR: Andreja Kutin, Večer
FOTO: Župan poudarja svoje dosežke, ostali mu oponašajo izključevalnost (Janko Rath)
18. september 2007
PGD PRAGERSKO REŠEVALO PREMOŽENJE SOKRAJANOV
18. septembra 2007 je območje Pragerskega zajelo močno deževje in povzročilo v kraju dokaj velike poplave. Gasilci PGD Pragersko so se takoj odzvali ter se lotili reševanja premoženja sokrajanov. Pomoč je bila več kot nujna. Ker pa zaradi obsežnosti poplav razmer sami niso mogli obvladovati, so prvi dan priskočila na pomoč sosednja društva iz občine Slovenska Bistrica, ki so posredovala predvsem v krajevni skupnosti Leskovec – Stari Log.
Člani operativne enote PGD Pragersko so črpali vodo iz kleti in stanovanj, odmaševali
prepuste in reševali premoženje več kot 30-krat. Kako potrebna je bila njihova pomoč, pove podatek, da je bilo 13 članov te enote prvi dan na terenu od 16. ure popoldan do 3. ure ponoči, naslednji dan pa od 8. do 20. ure celo 16. Na posredovanjih so bili skupno približno 350 ur. Občina Slovenska Bistrica je krila stroške servisiranja dveh potopnih črpalk MB Rosenbauer.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Pragerski gasilci so črpali vodo iz kleti in stanovanj, odmaševali prepuste in reševali premoženje več kot 30-krat (Wikipedija)
700 METROV DOLGA LETALISKA STEZA JE NARED
Pol milijona dinarjev do registracije
Za bistriške alternativne letalce so mnogi prvikrat slišali v vojnih julijskih dneh, ko so fantje v zraku bdeli nad dogajanji v tej občini. Člani kluba, ustanovili so ga letos, so nadvse dejavni in še več časa kot v zraku preživijo na gradbišču manjšega letališča.
»Najprej smo imeli nekaj smole z najemom zemljišča pri kmetu, zdaj pa nam je bistriški Kmetijski kombinat odstopil zemljišče, posodili so nam tudi delovne stroje in letališče v bližini bistriške železniške postaje je gradbeno dokončano. To pomeni. da smo zgradili 700-metrsko letališko stezo C-kategorije, kakršna je tudi na Lescah. Želj je seveda veliko, trenutno največje težave pa so s hangarjem, ki ga seveda nimamo (vemo pa za primernega v bistriški vojašnici, in z napeljavo električne energije. Letališče bi seveda radi registrirali, da bi postalo uporabno tako turistično kot poslovno. Toda do tega nam manjka pol milijona dinarjev,« pravi Rudolf Mlekuž.
V klubu alternativnih letalcev so pripravljeni narediti vse, da se bodo jadralci, padalci in piloti ultralahkih letal lahko kdaj združili v letalskem centru.
VIR: (ps), Večer
ČRNO JEZERO DOBRO OBISKANO
Izredno topli dnevi v prvi polovici septembra so ugodno vplivali tudi na obisk znanih turističnih točk na bistriškem Pohorju. Med najbolj priljubljene prav gotovo sodi Črno jezero, kamor je v prvih septembrskih dneh prišlo toliko ljudi, kot že dolgo ne pomnijo.
Toplo vreme je omogočilo kopanje v sicer hladni vodi jezera. Za kopanje manj navdušeni so se po jezeru vozili s splavom. Na bregovih jezera je bilo zlasti v soboto in nedeljo mnogo družin, večjih skupin in posameznikov, ki so tamkaj preživeli vikend, seveda ob hrani in pijači, ki so si jo prinesli s seboj. Območje Črnega jezera je naravno zaščiteno in ni ob njem predvidena nobena gradnja turističnih objektov, so pa od jezera oddaljeni slabe pol ure hoda.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Splavarji na Črnem jezeru (V. H.)
KONEC KOMBINIRANEGA POUKA NA VIŠJI STOPNJI
Težave s prostori in pomanjkanje predavateljev v podružnični šoli Kebelj — En milijon starih dinarjev za prevoz učencev, da ne bo nepotrebnega izostajanja od pouka.
Potem ko so odprli nove osme oddelke na Šmartnem in na Keblju ter poskrbeli za prevoz otrok, ki obiskujejo peti, šesti, sedmi in osmi razred, bo v celoti odpravljen kombiniran pouk na višji stopnji v slovenskobistriški občini. Na osrednji šoli v Oplotnici bodo lahko uresničili načelo enotnosti pouka in uveljavili pravico vsakega učenca do enakovrednega pouka.
VIR: L. O., Večer
18. september 1944
POŽIG ŠOLE V ČADRAMU JE POMENIL KONEC NEMŠKE ŠOLE V OPLOTNICI
1. aprila 1941 so bili mobilizirani kar trije oplotniški učitelji, med njimi tudi šolski upravitelj. Z napadom nemških sil 6. aprila je prenehala z delom slovenska šola v Oplotnici. Bivšim učiteljem je bil prepovedan vstop v šolsko poslopje — ostali so brez službe. Nekatere učitelje so Nemci aretirali in jih krajši ali daljši čas pustili v zaporih in začasnih taboriščih.
Ko se je prvi val nasilja polegel, in ko je pošla zaloga hrane in rezerva v denarju, so bivši učitelji začeli iskati kakršnokoli zaposlitev, da so lahko preživljali sebe in svoje družine.
Z veliko zagnanostjo so začeli prišleki z raznarodovalnim delom. Z zasedbenimi silami je prišel tudi del nemškega učiteljstva z zloglasnim šolskim upraviteljem Herzeg Kurtom, ki je bil stalno — tudi v razredu — v uniformi SS-Sturmführerja s pripasano pištolo. Načrtno je vodil akcije uničevanja vseh kulturnih dobrin v slovenski šoli, požig slovenskih knjig, starega arhiva, kronik in podobno. Tudi knjige iz zasebnih knjižnic so bile odpeljane v mlin za papir.
Prekinjeni del šolskega leta 1940/41 so Nemci nadaljevali od 8. maja do 15. avgusta 1941. Pred tem so seveda odstranili vse napise, ki bi spominjali na slovensko šolo. Začetek šolskega leta 1944/45 je bil 9. septembra. Kmalu za tem, 18. septembra 1944 so partizani iz vojno-strateških razlogov šolsko poslopje v Čadramu zažgali. Vanj so Nemci nameravali naseliti policijske oddelke za hajke proti partizanom. S požigom je bilo tudi konec nemškega pouka in preplašeni nemški učitelji so jadrno pobegnili.
VIR: Iz šolskih kronik, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 334
FOTO: Stara oplotniška osnovna šola (Novice.si)
IZ POLJČANSKE OBČINSKE PISARNE
— Podpirali bodo zatiranje šmarnice
V gospodarskem interesu in v ohranitev dobrega glasu naših vin ter v ohranitev 120.000 predstavnikov našega naroda, ki se zastruplja s šmarnico, bo banska u prava podpirala zatiranje šmarnice na sledeči način: Dovoljevala bo za vsak uspeli precepljen trs šmarnice 0.20 Din nagrade, predvsem vinogradnikom s slabimi gmotnimi razmerami, kar je treba javiti na bansko upravo potom občine najkasneje do 20. septembra.
Dovoljevala bo dalje za vsaka 2 letos izkrčena trsa po en cepljen trs, v nevinorodnih krajih pa za vsakih 50 skrčenih šmarnic ali drugih samorodnih trsov po 1 sadno drevesce. Podrobnejša navodila se dobe v občinskem uradu.
— Navodila volilcem nove velike občine Poljčane
Po novi ureditvi občin bo obsegala nova občina Poljčane 10 bivših občin. Volišč za prvih pet občin: Pekel, Poljčane, Stanovsko, Hošnica in Lušečka vas bo v šoli v Poljčanah, za ostale t. j. Brezje, Studenice, Vrhole, Hrastovec in Modraže pa v šoli v Studenicah. Volitve (15. okt.) bodo trajale nepretrgoma od 7. ure do 6. zvečer. Volilni imeniki so posameznikom že na vpogled; čas za pritožbe in popravke je do 27. septembra.
— Razširjenje cestne električne razsvetljave
Med občinama Poljčane – Pekel je bil kilometer ceste nerazsvetljen, čeprav je v kraju električna centrala. Sedaj pa se razsvetljava že montirana, in sicer do polovice. Upamo, da bo v doglednem ča su razsvetljena še ostala cesta.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Umrl je pravnik in politik JOSIP SERNEC
Josip Sernec, brat Ane Sernec in Janka Serneca st., se je rodil 4. marca 1844 v Slovenski Bistrici v znani družini Sernec mlinarju Janezu in Ivani, rojeni Reybauer, ki sta se v Slovensko Bistrico priselila iz Malečnika.
Po dveh razredih realke in gimnazije v Mariboru je od leta 1865−69 študiral pravo na Dunaju (Avstrija), kjer se je seznanil s pisateljem Josipom Jurčičem. Kot odvetniški kandidat je delal na različnih krajih od Dunaja do Brežic. Nekajkrat je za krajše obdobje delal tudi v pisarni brata Janka. Leta 1875 se je preselil v Celje, se poročil in naslednje leto odprl svojo odvetniško pisarno, kjer je imel večkrat tudi do 16 nameščencev.
Močan vpliv nanj je imel njegov brat Janko, ki ga je tudi uvedel v slovensko narodno in politično življenje. Kot član pevskega zbora v Mariborski čitalnici je kasneje prerasel v pevovodjo Celjske Čitalnice in bil od leta 1877 pa vse do svoje smrti njen predsednik.
Na njegovo pobudo je celjska posojilnica v Celju zgradila Narodni dom za vsa celjska in okoliška narodna društva. Še posebej se je zavzemal za slovensko sodstvo in slovensko ljudsko šolstvo. Zaradi svojih slovenskih nazorov je bil večkrat pod pritiskom disciplinskih preiskav. Celjski Nemci so mu neprestano nagajali zaradi njegovega prosvetiteljskega dela. Kljub vsemu je bil dolga leta (1884−1902) poslanec v deželnem zboru, vmes pa tudi devet let namestnik štajerskega deželnega glavarja. Še posebne zasluge je imel pri ustanovitvi Celjske posojilnice, ki je kmalu prerasla v mogočen denarni zavod, in Južnoštajerske hranilnice; obe sta močno pripomogli pri utrjevanju slovenske narodne zavesti, ker Slovenci niso več najemali kreditov pri Nemcih in se na ta način otresali njihove odvisnosti.
Josip Sernec je umrl 18. septembra 1925 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je mizar FRANC BERGLEZ
Franc Berglez, mizar, brat Maksa Bergleza, se je rodil 18. septembra 1921 na Pragerskem očetu Janezu in materi Tereziji.
Ker je deloval v pragerski ilegalni uporniški skupini, ki naj bi jo Nemcem izdal sovaščan Herbert Strmšek, so ga 24. septembra 1941 prijeli in ga 10. oktobra 1941 kot talca ustrelili v Šoštanju.
VIR: biografski-sb.si
ODPREJO PRVO KOČO NA BOČU
Planinski dom na Boču stoji na prostrani planoti Na Ravni na zahodnem pobočju Boča, zraven cerkvice sv. Miklavža iz začetka 16. stoletja. Prvo skromno kočo je na vrhu Boča postavila in 18. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD, leta 1904 pa jo je predala Podravski podružnici SPD v Rušah; po 1. svetovni vojni jo je prevzela podružnica SPD v Mariboru. Nova Poljčanska podružnica SPD je v bližini cerkvice sv. Miklavža zgradila novo planinsko kočo, ki so jo odprli 17. avgusta 1930, na vrhu Boča pa lesen razglednik. Okupator je onesposobil kočo in uničil razglednik. PD Poljčane je leta 1946 zgradilo nov razglednik in začelo obnavljati postojanko, ki so jo dvignili za nadstropje; novi dom so odprli 13. julija 1952. Leta 1955 so napeljali elektriko, leta 1962 pa so namesto lesenega postavili jekleni razglednik, ki pa so ga leta 1983 prestavili na sosednji vrh. Dom so temeljito obnovili in posodobili leta 1979. Jeseni 1989 je v domu zazvonil telefon. Cesta iz Poljčan do doma je bila asfaltirana leta 1999.
V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; v sejni sobi je 30 sedežev; v 8 sobah je 15 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 47 ležišč in 7 pomožnih; WC v pritličju in nadstropju, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo v nadstropju; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
VIR: PD Poljčane
FOTO: Dom na Boču leta 1930 (Arhiv Silva Husuja)
TURKI NAPADEJO GRAD GROMBERG
Leta 1472 so se na polskavskem območju prvič pojavili Turki. S Spodnje Polskave so odpeljali župnika Bernarda. Spustili so ga šele čez pet let za odkupnino sto zlatnikov, ki jih je založil grški trgovec. Po izpustitvi je župnik zbiral denar za vračilo po celotnem Oglejskem patriarhatu. Turki so napadali še v letih 1477, 1493 in 1494. V enem od turških napadov na Spodnjo Polskavo so na pomoč prihiteli slovenjebistriški meščani. Skupaj z domačini so Turke pregnali. V spomin na to bitko na Travniku krvi so vse do 19. stol. meščani Bistrice prijezdili na Štefanovo na Spodnjo Polskavo. Bili so pogoščeni in pobirali so stojnino ob proščenjih. 1487. je Spodnjo Polskavo obiskal škof Peter, ki je znova posvetil od Turkov oskrunjeno cerkev. Jeseni 1532. so Turki požgali gradič na Zgornji Polskavi in Spodnjo Polskavo. 18. in 19. septembra 1532 so Turki zaman napadali močno utrjen grad Gromberg, ki ga je takrat upravljal Aigl. Po Aiglovi smrti se je vdova Marta 1538. poročila z Ožbaltom Pragerjem iz Jamnika pri Zrečah in se preselila k njemu. Gromberg pa je upravljal sin Jurij Aigl.
VIR: Marija Markič: Moja, tvoja, naša zgodba, str. 14
FOTO: Razvaline gradu Gromberg (Arhiv Slavka Osebika)
