26. september
Danes goduje JUSTINA
Ime Justina je ženska oblika moškega osebnega imena Justin oziroma Just, ki Just izhaja iz latinskega imena Iustus, ki ga razlagajo iz latinske besede iustus v pomenu »pravičen, pošten; zakonit, utemeljen, tehten, pristojen; pravilen, pravi, reden«.
Ženske različice imena: Justa, Justi, Justika, Justina, Juština.
Moške različice imena: Justi, Justin, Justinus, Justo.
26. september
EVROPSKI DAN JEZIKOV
26. septembra po vsej Evropi obeležujemo Evropski dan jezikov, ki ga je Svet Evrope prvič razglasil v evropskem letu jezikov leta 2001. Ta dan je namenjen ozaveščanju javnosti o bogati kulturni in jezikovni različnosti v Evropi ter o pomenu učenja jezikov za utrjevanje evropskih načel strpnosti in medsebojnega razumevanja. Cilj pobude je tudi spodbujanje učenja jezikov in vseživljenjskega učenja. Znanje jezikov odpira vrata v študijsko in poklicno mobilnost, širi obzorja in ruši kulturne stereotipe. Evropska unija ima 27 držav članic, 24 uradnih jezikov, med katerimi je od leta 2004 tudi slovenščina, in tri pisave. Poleg tega se v EU govori več kot 60 regionalnih in manjšinskih jezikov, migracijski tokovi pa še dodatno prispevajo k široki paleti jezikov v Evropi.
Evropski dan jezikov želi posebej opozoriti na manj razširjene jezike, ki se jih ljudje redkeje učijo, in na pomen varovanja ogroženih jezikov. Varstvo pogosto ogroženih regionalnih in manjšinskih jezikov zagotavljata dve pomembni mednarodni listini Sveta Evrope: Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih in Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjših, ki spodbujata tudi ohranitev in razvoj evropskega kulturnega bogastva in tradicij.
26. september 2022
IZJEMEN USPEH KRISTINE KROPF NA SVETOVNEM NATEČAJU
Učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica so sodelovali na 17. svetovnem natečaju otroške haiku poezije pod okriljem JAL fundacije na Japonskem. V svoje haikuje in ilustracije so vložili veliko truda in na svoje izdelke so lahko res ponosni. Konkurenca med petinštiridesetimi sodelujočimi šolami iz Slovenije in kasneje petinštiridesetimi sodelujočimi državami na Japonskem je bila močna, zato smo toliko bolj veseli izjemnega uspeha naše Kristine Kropf (9. c), ki se je s svojim haikujem in ilustracijo uvrstila med dobitnike JAL PRIZE nagrade.
Ljudje hitijo,
množica brez obrazov.
Med sabo tujci.
Iskrene čestitke za izjemen uspeh!
VIR: Marjeta Vertovšek, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
FOTO: Haiku in ilustracija Kristine Kropf (Arhiv OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica)
NAJVEČJI PROBLEM SO ODPADKI
Novo vodstvo Komunale Slovenska Bistrica
Komunala Slovenska Bistrica ima od začetka septembra novo vodstvo. Dolgoletni direktor Blaž Gregorič je podal odstopno izjavo, podjetje zdaj kot vršilec dolžnosti vodi Maksimiljan Tramšek, doslej predsednik nadzornega sveta Komunale Slovenska Bistrica. Blaž Gregorič je dal odpoved z mesta direktorja po dogovoru z nadzornim svetom. Razšli so se sporazumno, Gregorič, ki je odstopil zaradi osebnih razlogov, v Komunali ostaja svetovalec.
Imeli likvidnostne težave
Podjetje, ki je v lasti Občine Slovenska Bistrica, je imelo tudi likvidnostne težave, ki so nastale zaradi večjih nabav v osnovna sredstva. Kot je pojasnil Maksimiljan Tramšek, so jih rešili s kratkoročnim okvirnim financiranjem, pravočasno poizkušajo poravnavati obveznosti do svojih poslovnih partnerjev. Sicer pa največji problem, s katerim se ubadajo v Komunali Slovenska Bistrica, predstavljajo zbiranje, obdelava in odlaganje komunalnih odpadkov.
“Pri zbiranju komunalnih odpadkov se soočamo s preveliko količino mešanih komunalnih odpadkov, predvsem pri večstanovanjskih in poslovnih objektih, gostinskih lokalih, zavodih, šolah, vrtcih. Posledica prenapolnjenih zabojnikov je premajhen volumen zabojnikov, pogosto pa je vzrok nezadostno ločevanje mešanih komunalnih odpadkov. Težave rešujemo s postavitvijo dodatnih zabojnikov na mestih, kjer je mogoče dodatni zabojnik postaviti, ali pa s povečanjem frekvence odvoza mešanih komunalnih odpadkov,” pravi Maksimiljan Tramšek.
Znova se kopiči odpadna embalaža
Do vreč za mešane komunalne odpadke so upravičeni povzročitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, ter počitniške hiške in nenaseljeni objekti. Odpadke v teh vrečkah morajo povzročitelji odpadkov na dan odvoza po vnaprej določenem urniku dostaviti na prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec javne službe. Dostava vreč za individualne stanovanjske objekte in pravne osebe je enkrat letno na naslov uporabnika. Za počitniške hiške in nenaseljene objekte pa mora za prevzem vreč poskrbeti uporabnik sam. Vreče lahko dvigne vsak delovnik na sedežu podjetja.
Čeprav se je izboljšalo sodelovanje z embalažnimi shemami, v Komunali Slovenska Bistrica niso povsem zadovoljni, saj še vedno odpadne embalaže ne prevzemajo v celoti. “Znova se kopiči odpadna embalaža. Zaradi dolgotrajnega skladiščenja se je v mešani komunalni embalaži nabralo ogromno ščurkov, zato moramo za vsako predano pošiljko dodatno izvajati dezinsekcijo, ki predstavlja dodatni strošek,” je še povedal Maksimiljan Tramšek. Težave so tudi z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki se po interventnem zakonu še vedno ne odvažajo.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Sedež Komunale Slovenska Bistrica (Aleš Kolar)
EKIPA OŠ POHORSKEGA ODREDA NA MALIH SIVIH CELICAH
26. septembra 2018 se je ekipa OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ki smo jo sestavljali Luka Podvršnik, Svit Stramšak in Matic Mohorko, udeležila predtekmovanja za televizijski kviz Male sive celice, ki je potekalo na OŠ Ljudski vrt Ptuj. Fantje smo zasedli odlično 5. mesto in se uvrstili v ustni del predtekmovanja. Premagali smo nasprotno ekipo in se tako prvič uvrstili v televizijski kviz Male sive celice.
Po dvomesečnih pripravah smo se skupaj z navijači v torek, 18. septembra 2018, z avtobusom odpeljali do Televizije Slovenija v Ljubljani. Fantje smo uspešno odgovorili na mnoga vprašanja, v možganskem labirintu pa zbrali vse možne črke in s pomočjo navijačev iz vseh osmih črk sestavili najdaljšo možno besedo. Kljub pridobljenemu »Brihtolinu«, ki v zadnjem delu prinaša dvojne točke, nas je čisto do konca 14. oddaje letošnje sezone kviza Male sive celice ločila le točka razlike – o zmagovalcu je torej odločalo zadnje vprašanje oziroma rubrika Razmisli, oceni (pri tej igri točke pridobi ekipa, ki se pravilnemu odgovoru najbolj približa). Žal smo za las zgrešili rezultat, zato je zmagala ekipa iz OŠ Hudinja. Kljub bridkemu porazu pa smo lahko ponosni, da smo našo šolo prvič v njeni bogati zgodovini popeljali v televizijski del oddaje Male sive celice. Močno upamo, da se bo za OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica ta odlična izkušnja kmalu ponovila.
VIR: Matic Mohorko, Informator
FOTO: Informator
DEDIŠČINA GRE V ŠOLE
Dnevi evropske kulturne dediščine v Slovenski Bistrici
V Slovenski Bistrici je bil danes pester in slavnosten začetek letošnjih slovenskih Dnevov evropske kulturne dediščine
V Slovenski Bistrici so se danes začeli slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ki so letos na temo Dediščina gre v šole. DEKD so skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije. Njihov cilj je slaviti enotnost in obenem raznolikost skupne kulturne dediščine Evropejcev. V celodnevnem programu v Slovenski Bistrici je več kot 300 
sodelujočih – otrok, strokovnjakov in ljubiteljev dediščine – oživilo grad, grajski park in mestno jedro s predstavitvami in modernimi interpretacijami dediščine, z lutkovnimi, glasbenimi in plesnimi nastopi, delavnicami, razstavami, predavanji, pokušnjo avtohtonih kulinaričnih dobrot in vodenimi ogledi mesta. Dan se je zaključil na gradu Slovenska Bistrica, kjer je bilo slovesno odprtje letošnjih slovenskih DEKD. Kot je zapisal generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Jernej Hudolin, je približevanje dediščine vsem starostnim skupinam, predvsem najmlajšim, vrtčevskim otrokom, osnovnošolcem, srednješolcem in tudi šolajočim se odraslim, velik izziv. Ker pri obravnavi dediščine v vrtcih in šolah ne gre nujno le za pasivno prejemanje znanja, temveč predvsem za odkrivanje in pridobivanje naših sposobnosti, je proces učenja usmerjen v raziskovanje, predvsem pa spodbuja ustvarjalnost tako pri učiteljih kot pri učencih. Program letošnjih DEKD obsega 350 dogodkov, k čemur je pripomogel tudi dober odziv vrtcev in šol, ki so se vključili v organizacijo programa. Začetki DEKD segajo v leto 1985, ko je na konferenci evropskih ministrov za kulturo držav članic Sveta Evrope v španski Granadi tedanji francoski minister za kulturo predlagal, da naj se akcija dnevov odprtih vrat, ki so jo leto pred tem začeli v Franciji, razširi še v druge države. Svet Evrope je akcijo DEKD uradno sprožil leta 1991 ob podpori Evropske komisije. Skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije so DEKD postali leta 1999.
VIR: kr, Večer
FOTO: S slovesnega odprtja (Aleš Kolar)
PRAGERSKO: TUDI URADNO ODPRLI NOVO DEVETLETKO
Na Pragerskem so odprli novo devetletko in vrtec. Poslopje, ki so ga zgradili v središču naselja in pri spomeniku NOB, je vredno 4,1 milijona evrov. Občina Slovenska Bistrica je naložbo uresničila s pomočjo stavbne pravice, ki jo je za 16 let podelila investitorju, mariborskemu Marlesu. Šola na Pragerskem je podružnica spodnjepolskavske osnovne šole, letos jo obiskuje 154 otrok. Doslej so se otroci zadnja tri leta devetletke vozili na matično šolo na Spodnji Polskavi.
Šolarji in učitelji imajo na razpolago 2400 kvadratnih metrov površin. Šola že ima osnovno opremo, postopoma kupuje še učila in didaktične pripomočke. Vrtec lahko obiskuje 90 otrok v štirih oddelkih. Slavnostni govornik je bil župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar, ki je skupaj s predstavniki krajevne skupnosti Pragersko, osnovne šole, investitorja in bistriškega vrtca tudi odprl težko pričakovano šolo. Na Pragerskem je bilo slišati, da so obnove potrebni še osnovni šoli na Zgornji Polskavi, kjer si želijo popolno devetletko, in na Zgornji Ložnici. Župan Žagar poudarja, da omenjenih naložb brez pomoči države občina ne bo zmogla.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
PRI MARKEŽEVIH SI NE UPAJO V STARO HIŠO
Pobočje v Ritoznoju vse bolj polzi v dolino
Prve razpoke so se na stari hiši pokazale že pred pol leta, zdaj si v podrtijo že nihče več ne upa – V dolino drsi cesta in s pobočjem vinogradov vse, kar so tam postavili ljudje
»Prve razpoke so se na naši stari hiši pokazale po spomladanskem dežju in na nevarnost, da jo bo plaz spodjedel, sem takoj opozoril odgovorne v občini Slovenska Bistrica. Prišli so, si razpoke na hiši ogledali, ukrepali pa ne,« je pred dnevi ob zdaj že napol podrti domačiji pripovedoval Stane Markež iz Ritoznoja 13 nad Slovensko Bistrico.
Pred šestimi meseci, pravi, so opazili prve razpoke na stari in nenaseljeni hiši. Zdaj je ta že napol podrta, več centimetrov široke razpoke pa so se pred tedni pokazale tudi na novi hiši. »Plazi kar vse pobočje, del ceste za Šmartno na Pohorju, ki je speljana nad nami, se je že odtrgal, v nevarnosti so vinogradi pa tudi drogovi za električno omrežje se nevarno nagibajo,« je med ogledom nevarnega območja razlagal Markež.
V staro hišo, ki zdaj ni več za nobeno rabo, si nihče ne upa. Ko se je gospodar pred dnevi namenil podreti. kar ni padlo zaradi plazu, je s strehe začela padati opeka in je seveda odnehal, saj se je ustrašil nevarnosti. »Ne vem, kaj delajo ljudje na bistriški občini. Res, da so si razmere pri nas ogledali, vendar to ni dovolj. Plaz je aktiven in vsako deževje njegovo delovanje še pospeši. Začelo pa se je, ko so odtekanje vode s ceste uredili po spodnjem robu in ne ob hribu, kot je bilo pred tem,« ugotavlja gospodar Stane Markež in dodaja, da ne gre samo za njegovo hišo, pač pa za »ves svet tam okoli«.
Franc Orthaber, v občini Slovenska Bistrica zadolžen za varstvo okolja in urejanje prostora, pa pravi: »Razmere pri Markeževih v Ritoznoju 13 poznamo. Komisija si je plaz ogledala. Spoznali smo tudi, da je potrebno ukrepati in zdaj je na vrsti državno ministrstvo za okolje in prostor, da se odloči za sanacijo stanja. To ministrstvo namreč odloča o denarju, projekti za sanacijo ceste in hiše pa so nared. Pričakujemo, da bomo plaz ukrotili še letos.«
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Staro Markeževo hišo v Ritoznoju 13 je plaz, ki spodjedja tudi vinograde in cesto, že dodobra spodkopal (Slavica Pičerko)
POGOVOR S STAREŠINO LOVSKE DRUŽINE MAKOLE
Ne le streljanje in veselice
Želijo ohraniti ravnovesje v naravi • Težave s psi klateži • Letos bodo prispevali v blagajno krajevne skupnosti sto tisočakov
»Lovci ne lovimo, da bi imeli po lovu kaj dati v lonec, ampak si prizadevamo ohraniti ravnovesja v naravi, ki.ga človek nenehno ruši,« nam je povedal Anton Plaznik, starešina lovske družine Makole. »Ljudje prav tako še zmeraj gledajo na lovca kot na nekoga, ki ubija, toda mi smo zaščitniki narave, saj živali plenilke mnogo več pojedo, kot pa mi ustrelimo. Prav tako obsojamo, če kdo dela mimo zakona; letno, denimo, prijavimo miličnikom do dva krivolovca na našem območju.«
V lovski družini Makole je 45 članov, med njimi tudi dve ženski, delujejo pa na območju 3690 hektarjev. Na leto ustrelijo okoli sto srnjadi, deset muflonov, petdeset zajcev, dvanajst divjih svinj, pa tudi 30 do 50 fazanov. Gamsa že nekaj let niso ustrelili, ker je na njihovem območju redek in so veseli, če kakega vsaj opazijo.
Anton Plaznik: 2Pri sodelovanju med kmeti in lovci ni večjih težav, želimo le, da bi kmetje ohranili nekatera območja kot zaščitena za nizko divjad (grmovja, poraščenost potokov), nevarni so tudi požigi suhe trave, zlasti spomladi. saj se tako uničujejo legla fazanov in zajcev. Več težav imamo s psi klatži1, saj je še zmeraj mnogo ljudi, ki ne spoštujejo predpisa, da morajo biti psi na verigi ali v ograjenem prostoru. Če opazimo psa klateža in vemo, čigav je, samo opozorimo lastnika, naj ga pripne; zavoljo nevarnosti za druge krajane in širjenja stekline pa moramo letno kakih deset psov klatežev tudi pokončati.«
Makolski lovci tudi finančno pomagajo svoji krajevni skupnosti, letos bodo, denimo, za komunalna dela namenili sto tisoč dinarjev. Vsako leto — običajno avgusta — pripravijo lovsko veselico, na njej se zbere 300 do 500 krajanov. Sodelujejo tudi z gozdarji in makolsko osnovno šolo. Imajo svojo njivo koruze in šolarji pomagajo pri spravilu pridelka, lovci pa jim za delo plačajo. Pred leti so zgradili lovski dom. Lovci so aktivni tudi v strelstvu in kinologiji, skrbijo pa za izobraževanje svojih članov.
»Lovci se radi šalimo drug z drugim, kljub temu pa ne prihaja do zamer,« pravi Anton Plaznik. »Eden lovcev praviloma nima nikoli s seboj na lovu malice, zelo rad pa je in je nekoč pomotoma pojedel skoraj vso malico drugega lovca. Na naslednji lov mu je nato nekdo prinesel malico, rekoč da je pečen zajec. Ko ga Je pojedel, mu je pojasnil, da ni pojedel pečnega zajca, ampak pečeno mačko.«
VIR: Janko Štruc, Večer
FOTO: Anton Plaznik (Janko Štruc)
26. september 1971
Rodil se je tabornik in gasilec JANKO MLAKAR – JAKA
Janko Mlakar – Jaka se je rodil 26. septembra 1971 v Mariboru očetu Ivanu Mlakarju in materi Elizabeti Mlakar, rojeni Štravs. Ima še sestro Metko.
Družina se je veliko selila in ko je Janko začel obiskovati 1. razred osnovne šole, so se priselili v Slovensko Bistrico. Tukaj je nato zaključil osnovno šolo in se prijavil na sprejemne izpita za srednjo kadetsko (policijsko) šolo, vendar so ga zaradi slabega sluha zavrnili. Prepisal se je na srednjo lesarsko šolo, bil v prvem letniku neuspešen in zato nadaljeval šolanje na Srednji kovinarski in metalurški šoli v Slovenski Bistrici. Drugi in tretji letnik je obiskoval kot štipendist tovarne Impol v Mariboru na Srednji metalurški šoli, smer preoblikovalec kovin, in jo uspešno zaključil. Po opravljenem pripravništvu v Impolu in odsluženem vojaškem roku v Somborju (Srbija) in Bjelovarju (Hrvaška) je bil nekaj časa brez zaposlitve in je zato opravljal najrazličnejša dela za preživetje. Leta 1993 je dobil zaposlitev na Občini Slovenska Bistrica, kjer je bil zaposlen najprej kot telefonist, sedaj pa kot hišnik – vzdrževalec in voznik. Ob delu je končal tudi šolanje na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica in pridobil izobrazbo ekonomski tehnik.
10. maja 2010 se je poročil s Petro Mlakar, rojeno Sajko, s katero imata šoloobvezni hčerki Elo in Izo.
Vse od konca osnovne šole je obiskoval treninge juda pri JK Impol, pod vodstvom trenerjev Janeza Vidmajerja in Stanka Topolčnika, kasneje tudi Franca Špesa. Na različnih tekmovanjih je osvojil nekaj tretjih mest posamično. Poleg tega je bil nekaj časa tudi dopisnik tednika Panorama za področje juda. Janko je tudi dolgoletni član in vodnik taborniškega rodu Črno jezero iz Slovenske Bistrice in član dramske sekcije Delavsko prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica.
Leta 2000 se je pridružil tudi gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Slovenska Bistrica, kjer je opravljal več funkcij, od leta 2022 je tudi njegov predsednik. Društvo je zelo uspešno popeljal skozi prireditve ob praznovanju njegove 150-letnice delovanja.
Janko Mlakar je sodeloval pri organizacija raznih dogodkov (kolesarka panorama, srečanja hišnikov, sprejem Lucije Tarkuš …), aktivno je pomagal tudi pri pri sestavi biltena ob 150 letnici PGD Slovenska Bistrica.
VIR: biografski-sb.si
MOST ZA JANKOMIR
Pred dnevi so v Metalni končali kovinsko konstrukcijo mostu čez Savo pri Jankomiru za avtomobilsko cesto Ljubljana-Zagreb. Most je dolg 330 metrov in tehta 800 ton. Material za ograjo mostu, ki bo ena najlepših v Evropi, je Metalni dobavila tovarna Impol iz Slovenske Bistrice. Narejena bo iz eloksiranega aluminija, visoka 1,3 m, na vsaki strani cestišča bosta dve ograji in med njima 1,5 m širok hodnik za pešce.
VIR: I. Zor, Večer
USTANOVLJEN ŽAGOTRGOLES
21. januarja 1946 je Gvido Smolar zaprosil za dovoljenje za obrt in ponovni zagon Kopačeve žage na Zgornji Bistrici. 26. septembra 1946 mu je takratni Krajevni ljudski odbor v Zgornji Bistrici izdal odločbo o ustanovitvi krajevnega lokalnega podjetja Žagotrgoles, današnji Aluminium Kety Emmi.
Predmet poslovanja je bilo žaganje lesa vseh dimenzij, izdelovanje lesenih zabojev ter nakup in prodaja vseh vrst lesa. Podjetje je vzelo od Jožefe Kopač iz Slovenske Bistrice v najem žago, poljarmenik na električni pogon, zračno sušilnico za les in zgrajen skladiščni prostor. To je bil začetek poslovanja podjetja, ki je na začetku štelo sedem zaposlenih.
Leta 1949 se je podjetje preimenovalo v Krajevno žago in se ni več ukvarjalo s preprodajo lesa, temveč le z razrezom tujega lesa in s proizvodnjo lesenih izdelkov.
Leta 1952 so razrezu hlodovine dodali še mizarsko dejavnost. Formiran je bil lasten obrat zabojarna, ki je do takrat delovala v okviru tovarne Impol. Zaposlenih je bilo 30 ljudi.
Leta 1952 Razrezu hlodovine so dodali še mizarsko dejavnost. Formiran je bil lasten obrat zabojarna, ki je do takrat delovala v okviru tovarne Impol. Zaposlenih je bilo 30 ljudi.
Leta 1964 se je podjetje preselilo v prenovljene prostore na obrobju grajskega parka v Slovenski Bistrici. Začela se je modernizacija proizvodnje in transporta ter uvedba sodobnejših tehnoloških procesov. Podjetje se je tudi preimenovalo v EMMI (EMbalaža in MIzarstvo).
Leta 1967 je podjetje je razširilo svoj proizvodni program embalaže. Med večjimi slovenskimi kupci se je podjetjema Gorenje in Impol priključil še mariborski Primat.
Leta 1969 Registrirala se je dodatna dejavnost, t. j. izdelava vseh vrst aluminijskih izdelkov. Podjetje je nabavilo opremo za profiliranje kovinskih trakov s hladnim valjanjem, začelo pa tudi s predelavo stiskanih Al-profilov, sprva največ za tovarne z gospodinjsko opremo. Število zaposlenih je naraslo na 150. Začela se je pisati aluminijska zgodba današnjega podjetja Emmi.
Leta 1976 Podjetje EMMI se je vključilo v DO Lesnina, poslovni sistem za proizvodnjo, inženiring in trgovino z lesom, pohištvom, notranjo opremo in drugimi programi.
Leta 1985 Podjetje Lesnina TOZD EMMI se je preselilo v novo zgrajene proizvodne prostore v industrijski coni v Slovenski Bistrici.
Leta 1995 Podjetje se je lastninilo v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju, vpisano v sodni register kot delniška družba z znanimi 882 lastniki.
Leta 2000 Podjetje je postalo pooblaščeni izvoznik, proizvedeno blago se carini kar v podjetju samem.
Leta 2006 Podjetje AHA Aluminij, d. o. o., Ljubljana, postane glavni delničar podjetja Lesnina Emmi.
Leta 2007 Podjetje Lesnina Emmi d.d. se preimenuje v Aha Emmi d.o.o.
Leta 2016 Podjetje preide v 100% lastništvo podjetja Aluform Spolka, z.o.o., Poljska. S tem se podjetju odprejo nove perspektive in možnosti uresničevanja zastavljenega poslanstva. Novembra tega leta se podjetje Aha Emmi d.o.o. preimenuje v Aluminium Kety Emmi d.o.o.
Leta 2021 pridobi podjetje Kety Emmi certifikat Družini prijazno podjetje.
VIRI: Spletni biografski leksikon občine Slovenska Bistrica, Aluminium Kety Emmi, pridobljeno s https://www.emmi.si/sl/podjetje/predstavitev/zgodovina/
FOTO: Nova poslovna stavba podjetja Aluminium Kety Emmi (Arhiv Aluminium Kety Emmi)
26. september 1942
NACISTI NISO IZBIRALI SREDSTEV
Nacisti niso izbirali sredstev, da bi uničili narodnoosvobodilno gibanje. Zato so avgusta 1942 začeli preganjati svojce ustreljenih talcev in partizanov. Borci Ruške čete so 26. septembra 1942 izvedli na Zgornji Polskavi pri okrajnem referentu pooblaščenca državnega sekretarja za utrjevanje nemštva na Spodnjem Štajerskem Hannsu Sonsalli* rekvizicijo (zaplembo). Zgornjepolskavski župan in vodja krajevne skupine Štajerske domovinske zveze sta bila o prihodu partizanov takoj obveščena. Zbrala sta vermanšaft, ga oborožila in odpeljala nad partizane. Ti so se v naglici umaknili in tik pred odhodom Sonsallo ustrelili. Vermanšaftovci so partizane zasledovali do Sokolskega doma na Pohorju, ki je stal v bližini Mariborske koče.
* Hanns Sonsalla je z družino stanoval v hiši v Srbijo izseljenega dr. Franca Hojnika. Njegova vdova, Kätke Sonsalla, je pred osvoboditvijo leta 1945 zbežala v Avstrijo in s seboj odpeljala iz Hojnikove hiše vse, kar je lahko.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 361
Umrl je gostilničar in narodni buditelj PETER NOVAK
Peter Novak (italijansko Noacco) je bil rojen 20. decembra 1854 v Podbardu pri Tarcetu v Beneški Sloveniji (Furlanija – Julijska krajina, Italija) očetu Janezu, kmetu, in materi Meni (Filomeni?), roj. Gasparo.
Njegova družina se je leta 1859 zaradi revščine preselila na Štajersko v Črnec pri Slovenski Bistrici, nato leta 1862 k Sv. Urbanu pri Ptuju, kjer je Peter med leti 1862−68 obiskoval ljudsko šolo ter se leta 1869 dokončno naselili v Slovenski Bistrici. Od tod je Peter hodil na zidarsko delo v Maribor ter se tudi sam izobraževal.
Leta 1879 je začel v Slovenski Bistrici z gostilničarsko obrtjo, kljub nasprotovanju nemštvu naklonjene mestne občine. Njegova gostilna v Kolodvorski ulici (sedaj je tam trgovina Strnad, op. ur.) je postala je sedež slovenskih narodnih organizacij, pri katerih je Novak pod vplivom prijatelja Lovra Stepišnika in skupaj z dekanom Urbanom Lemežem ter advokatom dr. Urbanom Lemežem aktivno sodeloval. Leta 1892 je bil soustanovitelj podružnice šolske Družbe sv. Cirila in Metoda (DCM) in leta 1894 slovenske Posojilnice v Slovenski Bistrici in bil njen računovodja od ustanovitve do svoje smrti. Leta 1900 je bil tudi med ustanovitelji slovenske Čitalnice. Skupaj z Urbanom Lemežem sta dosegla, da je v krajevnem in okrajnem šolskem svetu zmagala slovenska usmerjenost, Peter Novak pa postal član obeh svetov.
Leta 1909 je bil izvoljen za deželnega poslanca v volilnem okraju Slovenske Konjice–Slovenska Bistrica, kjer si je med drugim močno prizadeval za izboljšanje cest: prizadeval si je, da bi se državna cesta od Slovenske Bistrice do Slovenskih Konjic prestavila na ravnino mimo Oplotnice; da bi se odpravili klanci pri Sv. Jožefu v Slovenski Bistrici in pri Klopcah, vendar je 1. svetovna vojna uresničitev the načrtov preprečila. Njegova glavna zasluga pa je izgradnja ceste Slovenska Bistrica – Šmartno na Pohorju.
Med 1. svetovno vojno si je prizadeval za dvig slovenske narodne zavesti in agitiral za majniško deklaracijo. Ob prevratu je bil član Narodnega sveta v Slovenski Bistrici, ki je bil ustanovljen 28. septembra 1918. Med leti 1919–22 je bil vladni komisar v okrajnem zastopstvu in v okrajni Posojilnici.
V času svojega javnega delovanja je poročal o narodnih in o narodnogospodarskih vprašanjih v ‘Slovenskem Gospodarju’, ‘Straži’, ‘Slovencu’ in celjski ‘Domovini’.
Peter Novak je umrl 26. septembra 1922 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
