25. september
Danes goduje URH
Ime pomeni »blaginja in moč« in izhaja iz germanske besede Uodalrich. To je starovisokonemško osebno ime, ki izhaja iz besed ôd(al) (blaginja, dednost) in rich (mogočen, silen, vladar).
Moške različice imena: Urh, Udo, Uroš, Ulrich, Ulrih, Ulrik.
Ženski različici imena: Ulrika, Ula.
25. september
ZAČETEK NEMŠKE OPERACIJE PRELOM OBLAKOV
25. septembra 1943 se je začela prva faza nemške operacije Wolkenbruch – Prelom oblakov. Njen namen je bila zasedba Krasa in Vipavske doline.
Po padcu fašizma in kapitulaciji Italije septembra leta 1943 so sicer maloštevilni partizani na Primorskem razorožili italijansko vojsko, ki se je s slovenskega ozemlja umikala v Italijo. Tako so pridobili veliko orožja, streliva in živil, celo več, kot so bili tedaj sposobni uporabiti. Toda pričakovati je bilo, da se bodo iz italijanske vojske vračali mladi primorski fantje, ki bi jih vključili v narodnoosvobodilni boj. V prvih dneh zmede so se partizani odločili zasesti in braniti Gorico pred veliko močnejšo nemško vojaško silo, ki je hotela zasesti ta “izpraznjen” prostor po umiku italijanskih okupatorjev in je začela prvo fazo operacije Prelom oblakov. Z njo so hoteli Kras in Vipavsko dolino “dobiti” v svoje roke in vzpostaviti popolni nadzor nad tem ozemljem. Izoblikovala se je Goriška fronta.
DR. JANKO PREDAN PREJEL PRIZNANJE DR. NEUMANA
Dr. Janko Predan, zdravnik, specialist psihiater, je septembra 2019 v okviru 18. dnevov REHA v Portorožu dobil priznanje dr. Zdravka Neumana za življenjsko delo. Priznanje velja za eno najvišjih na tem področju in ga podeljuje Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Republike Slovenije za dolgoletno delo in dosežke na področju zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije. Dr. Predan je tudi eden od soustanoviteljev invalidsko zaposlitvenega podjetja Ozara, v okviru katerega že dolgo deluje tudi kot član rehabilitacijskega tima. V obrazložitvi za podelitev priznanja so zapisali, da je dr. Predan s svojim znanjem, neprecenljivimi izkušnjami, delovnim zanosom in energijo bistveno prispeval k uspešnemu izvajanju zaposlitvene rehabilitacije, pomagal številnim posameznikom, sodeloval pri pripravi programov preventive in zdravljenja težav v duševnem zdravju ter s svojim delovanjem vplival na širše slovensko okolje, na destigmatizacijo težav v duševnem zdravju, večje opolnomočenje bolnikov in prispeval k njihovi integraciji v širše družbeno okolje. Iskrene čestitke!
VIR: Ur., Informator
FOTO: Informator
NINI KRANJEC NAGRADA ZA NAJBOLJŠO PODJETNIŠKO IDEJO
V predporočni dvorani Bistriškega gradu so v četrtek, 25. septembra 2014, predstavili pet najboljših podjetniških idej za ustanovitev socialnega podjetja. Na prireditvi so podelili tudi denarno nagrado avtorici najboljšega predloga. Nini Kranjec je za projekt Moja sobica ček v višini 2000 evrov izročil župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar.
Avtorica, ki izdeluje stvari za otroke, je ob predstavitvi svoje ideje povedala, da morajo izdelki slovenskega izvora imeti svojo zgodbo.
Občina Slovenska Bistrica in Razvojno informacijski center sta javni natečaj za izbor najboljše podjetniške ideje za ustanovitev socialnega podjetja na območju Občine Slovenska Bistrica objavila 1. avgusta, zaključila pa sta ga mesec dni kasneje.
Natečaj je eden prvih v Sloveniji. Organizatorji so z odzivom so zelo zadovoljni, saj so prejeli 19 predlogov, izbrali so najboljših pet, sicer pa bodo podprli prav vse ideje, ki so jih predlagali avtorji. Poleg Nine Kranjec so v Bistriškem gradu svoje ideje predstavili še štirje. Andrej Flajs je v imenu Tanje Kordič Planko povedal nekaj več o projektu Vrnimo življenje življenju, v okviru katerega bi ustanovili skupnost za starejše na podeželju. Mateja Jerebic želi skrbeti za vzgojo in izobraževanje otrok ter njihovo aktivno preživljanje prostega časa. Aljaž Jelen namerava s Hišo arhitekture pomagati pri strokovnem oblikovanju okolja, Minca Male pa bi rada uredila hotel za male živali.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
JAVNA TRIBUNA Z NASLOVOM KAKO DO DELOVNIH MEST ZA MLADE
Občinska organizacija Socialnih demokratov Slovenska Bistrica je v četrtek, 25. septembra 2014, organizirala javno tribuno na temo Kako do novih delovnih mest za mlade, ki jo je vodil županski kandidat Božo Zorko. Gostja je bila tudi dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Po statističnih podatkih Urada za delo Slovenska Bistrica je petina nezaposlenih prav mladih do 30. leta starosti.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Mihael Dreo
SPREJEM ZA FRANCA PINTERJA
Po sprejemih, ki so jih v Slovenski Bistrici pripravili navijači za, žal že pokojnega († 2023), strelca Franca Pinterja, sta danes slovesnost za dobitnika bronaste medalje na pekinških paraolimpijskih igrah v Slovenski Bistrici pripravila še bistriška športna zveza in Javni zavod za šport. Vodilni obeh športnih ustanov so Pinterju čestitali za izjemen uspeh. Tekmovalec iz Slovenske Bistrice je v Pekingu poleg bronaste medalje v disciplini streljanja z zračno puško stoje osvojil še četrto z malokalibrsko puško, 22. mesto z zračno puško leže in 29. mesto z malokalibrsko puško leže. Pinter je bil uspešen že na prejšnjih olimpijskih igrah: v Atlanti, Sydneyju in Atenah je osvojil srebrno medaljo.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Franc Pinter med enim od tekmovanj (Osebni arhiv Franca Pinterja)
OSVOJEN CHO OYU
Leta 2001 je bila pod vodstvom Matjaža Pečovnika organizirana odprava z namenom osvojiti vrh 8201 m visoke gore Cho Oyu. 25. septembra 2001 je vrh dosegel član odprave Primož Pišek brez dodatnega kisika.
Prvi poizkus bistriških alpinistov, da bi osvojili Cho Oyo, sega v leto 1984. Za cilj so si zastavili pot po južni steni dolgi 3000 metrov. Fantje so dosegli višino 7770 m, vendar so morali pot prekiniti zaradi orkanskega vetra. Člani odprave so bili: Matjaž Pečovnik (vodja odprave), Franček Knez, Marjan Frešer, Milan Romih in Danilo Tič. Čez štiri mesece so jo dokončali Poljaki in so zatrdili, da je bila zraven Španske smeri v južni steni Anapurne to najtežja smer v tistem času na 8000 metrih.
Leta 1997 so se odprave na Cho Oyu udeležili Dani Tič, Janko Oprešnik in Matjaž Pečovnik.
VIR: AKSB Impol
FOTO: Cho Oyu (Wikipedija)
ODPRLI ZADRUŽNI BLAGOVNI CENTER
V Slovenski Bistrici, ob vstopu na Sloveniko, je tamkajšnja kmetijska zadruga danes odprla Zadružni blagovni center. V novo poslovno stavbo se bo preselila tudi trgovina, ki je doslej poslovala na Titovi cesti. V Zadružnem blagovnem centru v Žolgerjevi ulici v Slovenski Bistrici je 500 kvadratnih metrov prodajnih in 1200 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Kmetijsko zadrugo Slovenska Bistrica je naložba stala 1,2 milijona mark, verjame pa, da bodo kmetje poslej s ponudbo zadovoljni. Poleg nove bodo v blagovnem centru prodajali tudi rabljeno kmetijsko mehanizacijo pa program, kot ga ima Jeklotehna, in pripravili kompletno ponudbo gradbenega materiala.
VIR: (ps), Večer
VSE VEČ ZAPUŠČENIH KMETIJ
Na bistriškem Pohorju je po zadnjih podatkih okoli 285 še dokaj trdnih kmetij, ki bi lahko razvile sodobnejše pridelovanje žitaric, krompirja in živinorejo
Kljub prizadevanju je gozdnemu gospodarstvu in kmetijskemu kombinatu KZ Slovenska Bistrica uspelo to doseči le pri desetih kmetijah. Vzrokov za to je več: pomanjkanje denarja, odhajanje mladih v industrijo in seveda tudi premajhno prizadevanje za hitrejše reševanje kmetijske problematike.
O razvoju kmetijstva v občini so veliko razpravljali v zborih skupščine občine, konferencah ZK in SZDL ter drugih pristojnih organih. Zato pričakujejo, da razvojni načrt kmetijstva ne bo ostal samo na papirju, temveč da ga bodo čimprej začeli izvajati v praksi.
Za to so zavezani kmetijski kombinat KZ in druge kmetijske organizacije v sodelovanju s skupščino občine in družbeno-političnimi organizacijami.
Če razvojnega načrta ne bodo pričeli kar najhitreje uresničevati, bo v občini na bistriškem Pohorju in v bistriškem predelu Haloz iz leta v leto več zapuščenih kmetij. Mladi si iščejo zaslužek v industriji in odhajajo s kmetij, na njih pa ostajajo stari ljudje, ki težkemu kmečkemu delu niso več kos.
0b tem seveda ne smemo pozabiti, da propadanje kmečkih posestev ne pomeni izgube samo za gospodarstvo, temveč je v takih zapuščenih predelih oslabljena tudi njihova vloga v okviru SLO.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Zapuščena pohorska kmetija (V. H.)
V SLOVENSKI BISTRICI PREPARATORSKI LOKAL
Prejšnji teden je Irena Kikl v Slovenski Bistrici odprla preparatorski lokal. Predtem si je nabirala znanje pri znanem preparatorju Herfordu v Ljubljani.Ta lokal je lepa pridobitev za Slovensko Bistrico in za vso štajersko.
Dobro vemo, da preparatorstvo v Jugoslaviji precej peša. Vzrok je predvsem v tem, ker ni strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni učiti tudi mlajše. Pohvalno je torej, da je preparatorski mojster Herford privolil, da bo izučil še eno generacijo preparatorjev.
Ireno Kikl smo obiskali v njeni delavnici in se pogovarjali z njo o tem in onem. Takole pravi: “Poizkusila bom, in če mi v enem letu ne bo uspelo bom pač morala zapreti.”
Prepričani smo, da bo po enem letu govorila z večjim optimizmom. Mnogi lovci s Štajerske so doslej morali nositi svoje trofeje preparirat v Ljubljano ali Šempeter. Slovenska Bistrica jim bo prav gotovo bliže.
Irena je svojemu delu zelo vdana. kako tudi ne bi, ko je že v mladosti imela mnogo opravka s ptiči, fazani in drugimi živalmi. Njen oče je star lovec. Izvira morda njeno veselje do tega dela tudi odtod? Prav gotovo pa je razveseljivo, da je odprla lokal v Slovenski Bistrici, kajti v tej občini je veliko lovcev, naposled pa je to tudi dolžna domačemu kraju.
Upamo in želimo, da bi ji delo uspevalo.
VIR: D. Utenkar, Delo
KAKO POSLUJEJO V OPEKARNI NA PRAGERSKEM?
V prihodnje brez “sezon”!
Letošnja proizvodnja v primerjavi z lansko večja kar za 30 odstotkov – Potrebovali bi še eno sušilnico – Avgusta rekordna proizvodnja
Direktor opekarne na Pragerskem Zvonko Zemljič je dejal, do bodo letos presegli proizvodni načrt za okoli 30 odstotkov! Takšno povečanje proizvodnje je prav presenetljivo, posebno še, ker so letošnji načrt v primerjavi z lanskim povečali za več odstotkov.
Kaj je vplivalo na tako povečan obseg proizvodnje? Nedvomno v največji meri izgradnja nove sušilnice, zaradi katere so lahko začeli proizvodnjo mesec dni prej, podaljšala pa se bo tudi v jesen. Kljub temu, pa jim ne uspeva pokriti vsega povpraševanja po njihovih izdelkih.
VIR: -dm, Večer
Rodil se je podjetnik VLADIMIR DUŠEJ
Vladimir Dušej se je rodil 25. septembra 1946 v Tinjski Gori očetu Francu in mami Mariji, rojeni Blažič.
Osnovno šolo je obiskoval najprej na Velikem Tinju, končal pa jo je na Prihovi, ker so se medtem preselili iz Tinjske Gore na Preloge (občina Slovenska Bistrica).
Po končani osnovni šoli se je učil za trgovca na Trgovski šoli Maribor (sedaj Srednja šola za trženje in dizajn Maribor, op. ur.). Po končani šoli se je zaposlil kot trgovec na Planikini bencinski črpalki v centru Slovenske Bistrice (nahajala se je na Trgu svobode pred nekdanjo prodajalno Železnina, op. ur.).
Leta 1964 se je samozaposlil kot avtoprevoznik. Kupil je svoj tovornjak ‘Magirus Deutz’.
Leta 1967 je odšel na služenje vojaškega roka v Prokuplje (Srbija). Služenje je predčasno zaključil zaradi operacije na ortopedski kliniki v Ljubljani, ki je bila potrebna zaradi posledic prometne nesreče.
Vladimir Dušej se je po služenju vojaščine leta 1968 zaposlil kot šofer v prevozniškem podjetju Špedtrans Maribor, kjer je delal 3 leta. Leta 1972 se je zaposlil na Petrolovi bencinski črpalki v Slovenskih Konjicah in istočasno ob delu študiral na komercialni šoli v Mariboru.
7. julija 1973 se je poročil z Dragico, rojeno Drozg, iz Slovenske Bistrice. V zakonu sta se jima rodili hčerki Barbara (*1975) in Anja (*1982).
Po uspešno končani komercialni šoli se je zaposlil v trgovsko-storitvenem podjetju Dravinjski dom v Slovenskih Konjicah. Ob delu je nadaljeval študij na Višji upravni šoli v Ljubljani in jo tudi uspešno zaključil ter se leta 1975 zaposlil kot davčni inšpektor na Občini Slovenske Konjice. Kasneje se je vpisal še na Pravno fakulteto v Ljubljani.
Leta 1977 se je kot načelnik za gospodarstvo zaposlil na Občini Slovenska Bistrica. Svojo poklicno pot je nadaljeval leta 1980 kot predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Slovenska Bistrica in nato leta 1985 kot prisilni upravitelj v podjetju Preskrba Slovenska Bistrica.
Leta 1990 sta z Jožetom Pipenbaherjem ustanovila skupno podjetje Svit d.o.o., leta 1992 pa je ustanovil lastno podjetje Simex-Trade d.o.o.
Dušej je leta 1994 z družbeniki ustanovil podjetje Rondal d.o.o. in v njem ponovno oživil proizvodnjo aluminijastih rondelic, kar je bilo za Impol tedaj nerentabilno. S tem je bilo ohranjenih okoli 60 delovnih mest. Družba še danes uspešno posluje.
Leta 1990 je v Vrsarju (Hrvaška) opravil izpit za športnega pilota in leta 1992 ustanovil prvo privatno pilotsko šolo v Sloveniji. Kupil je tudi svoje športno letalo, kar mu je kasneje predstavljalo glavni hobi.
Bil je tudi član Ribiške družine Slovenska Bistrica in je ob prostem času ribaril.
Vladimir Dušej je umrl 21. avgusta 1996 v Splošni bolnišnici Maribor (SBM) zaradi srčnega zastoja. Pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
25. september 1944
PRVO POROČILO TEHNIKE MERNIK
Več kot vojaških je bilo med 2. svetovno vojno civilnih tehnik, ki so delovale po navodilu pokrajinskega tehnika pri Oblastnem komiteju Komunistične partije Slovenije (KPS) za Štajersko ter tiskale za potrebe Oblastnega komiteja KPS in Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte (OF) za Štajersko ter za okrožja in okraje. Največja civilna tehnika na Pohorju je bila tehnika Mernik, ki je delovala od avgusta 1944 do osvoboditve v gozdu med vasema Koritno in Božje nad Oplotnico. Ime so ji dali po bratih Francu, Juriju in Tonetu Merniku (nacisti so jih odkrili in obsodili na smrt ter ustrelili).
Tehniki so shranjevali po en primerek vsakega svojega tiska. Po končani vojni so arhiv tehnike prenesli v Slovenske Konjice na sedež konjiškega okraja. Kaj se je nato z arhivom zgodilo, tehniki ne vedo. V arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je ohranjenih nekaj poročil tehnike in nekaj odpremnic partizanskega tiska, ki dobro prikazujejo delo tehnike ob njenem začetku avgusta in septembra 1944 in proti koncu vojne aprila in maja 1945. Zlasti pomembno je prvo poročilo tehnike z dne 25. septembra 1944. Iz njega izvemo, da je tehnika pričela tiskati 25. avgusta 1944.
VIR: Penič, Lojze: Partizanski tisk na območju občine Slovenska Bistrica, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., Slovenska Bistrica 1990, str. 254, 255
FOTO: Osebje tehnike Mernik, z leve: Rudi Gajšek, Ljubo Dobnik, Franc Pungerčar-Janoš – inštruktor, Tugomir Wutt-Nace – vodja tehnike, leži Jože Golenar (Zbornik občine Slovenska Bistrica II., str. 255)
Rodil se je inženir EMIL HANS grof ATTEMS
Emil Hans grof Attems se je rodil 25. septembra 1921 v Gradcu (Avstrija) kot drugorojeni sin Ferdinanda Marije III. Attemsa in njegove prve žene Eleonore Attems, rojene Nostitz – Rieneck.
Šolal se je na gimnaziji v Mariboru in nato v Kalksburgu (Avstrija), maturiral pa je v Mariboru. Študij tehnike je nato nadaljeval v Zagrebu (Hrvaška).
Med 2. svetovno vojno je bil leta 1944 kot tankist v Normandiji (Francija) težko ranjen in je izgubil nogo. Kot ujetnika Združenih držav Amerike so ga na začetku leta 1945 preko Rdečega križa zamenjali in poslali domov.
Po vojni je bil Emil Hans Attems v zaporih in taboriščih OZNE, dokler ga niso konec leta 1945 z drugimi žrtvami povojnih pobojev umorili (domnevno) v »Zgornjebistriškem bunkerju«.
VIR: biografski-sb.si