27. september
Danes goduje DAMJAN
Ime Damjan izhaja iz latinskega imena Damianus, to pa iz grškega Δαμιανóς (Damianós). Grško ime nekateri povezujejo z imenom boginje obdelovanja zemlje Damie, drugi pa z grškim glagolom δαμαζω (damádzō) v pomenu besede »krotim, strhujem, udomačim«.
Moški različici imena: Damian, Damijan.
Ženski različici imena: Damjana, Damijana.
27. september
SVETOVNI DAN TURIZMA
Svetovni dan turizma obeležujemo vsako leto 27. septembra že od leta 1980. Generalna skupščina Svetovne turistične organizacije pri Organizaciji združenih narodov je na ta dan leta 1970 sprejela svoj statut, hkrati pa datum sovpada s koncem glavne turistične sezone na severni polobli in njenim začetkom na južni. Namen praznovanja je osveščanje o vplivu turizma na mednarodno skupnost in njene socialne, kulturne, politične ter ekonomske vrednote.
TRETJI DEL BISTRIŠKIH ZGODB
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je v petek, 27. septembra, pripravil dogodek v okviru Bistriških zgodb, katerega se udeležilo precej ljubiteljev zgodovine. Na pokopališču v Slovenski Bistrici so obiskali grobove in spomenike znanih bistriških družin, ki so že skoraj pozabljene. Viktor Ajd je povedal marsikaj zanimivega o družinah Razboršek-Lang, Versolatti-Marčič, Žuraj, Marinšek, Lemež, Attems, Zafošnik, Pongratz-Stiger, Verhovšek in Nasko ter o Lovru Stepišniku, Jožetu Tomažiču in dr. Simonu Jagodiču. Poslušali so članke iz starih časopisov in na koncu spoznali, da z našega
območja prihajajo izjemni ljudje, ki so znani tudi izven naših meja.
VIR: Informator
FOTO: Viktor Ajd med razlago (Aleš Kolar)
Z MOTORJI NA 5600 METRIH
Kakšnih tisoč kilometrov so opravili po kulturno zelo raznoliki deželi Kašmir
Po daljnem Kašmirju, deželi na jugu Himalaje, je nedavno z motorji potovalo dvanajst prijateljev, med njimi štirje iz Motokluba Grofi Attems iz Slovenske Bistrice. “Za potovanje smo se pripravljali nekaj mesecev. Rezervirali smo tudi motorje, ki smo jih prevzeli v mestu Leh na nadmorski višini 3500 metrov. Bili so motorji znamke Royal Enfield Classic 500 iz 70. let prejšnjega stoletja. Z vodičem smo najprej naredili krožno vožnjo in vožnja po levem pasu nam ni delala preglavic. Naslednji dan smo se že odpravili na potovanje, v osmih dneh smo prevozili nekaj več kot tisoč kilometrov,” pravi Danilo Skledar, član MK Grofi Attems.
Najprej so se povzpeli na 5600 metrov visoki gorski prelaz Khardung La, ki sodi med najvišje gorske prelaze na svetu. “Vožnja na prelaz je bila zelo naporna zaradi slabe ceste. Na cesti smo srečali kolone vojaških vozil, na tem območju je namreč zelo veliko vojakov zaradi mejnega spora s Pakistanom. Cesta je ozka in polna nepreglednih ovinkov ter brez zaščitne ograje. Na to opozarjajo znaki, ki so narisani kar na skalah. Na vrhu prelaza smo se zadržali malo časa, zaradi pomanjkanja kisika pa so imeli nekateri manjše težave pri vožnji navzdol. Na višini 3100 metrov smo prevozili tudi nekaj gorskih brzic, ki so za motoriste lahko zelo nevarne,” je vtise o vožnji čez znameniti prelaz strnil Skledar.
Med potovanjem so si ogledali med drugim jezero Pangong, ki je dolgo 60 kilometrov in meji na Kitajsko. Po spustu po zelo slabi makadamski cesti sta se zgodila tudi dva padca, na srečo brez poškodb. Po oskrbi v Lehu jih je pot vodila po dolini ob reki Indus, kjer cesto redno obnavljajo revni delavci. Tamkajšnji monsuni namreč pogosto dobesedno odtrgajo tudi do dvajset metrov asfalta. Po 150 kilometrih vožnje so se znova povzpeli na višino 3700 metrov, zatem pa so se peljali skozi več majhnih vasi. Po nekajurni vožnji so prispeli na glavno cesto proti Lehu in tam tudi zaključili zanimivo motoristično potovanje.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Motoristi na gorskem prelazu Khardung La (Arhiv MK Grofi Attems)
PISAN ŠOLSKI DAN PO ZASLUGI KULTURNE DEDIŠČINE
Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava je v petek, 27. septembra, svoje učence popeljala v svet kulturne dediščine. Ta dan smo na vseh treh enotah naše šole umetnost doživljali kot razvedrilo. Z njeno pomočjo smo razvijali ustvarjalnost na več področjih. Učenci vseh treh enot so se udeležili dveh različnih dvournih delavnic, s pomočjo katerih so lahko v kulturno-kulinaričnih užitkih pobegnili iz šolskega vsakdana. Namen delavnic je bil ugotoviti, kako so se znanje, veščine in navade iz preteklosti prenesle v sedanjost. Učenci so se vključili v delavnice po lastni izbiri.
VIR: Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Informator
FOTO: Informator
OBNOVA ŽELEZNIŠKEGA PREHODA
Pragerčani popravila niso sprejeli z navdušenjem – Dela bodo trajala do sobote, ves ta čas bo cesta zaprta, obvoz je možen po novi pragerski obvoznici
Sekcija za vzdrževanje prog Maribor skupaj s ptujskim cestnim podjetjem obnavlja železniški prehod na cesti Slovenska Bistrica-Pragersko-Ptuj. Izvedeli smo, da so se za zamenjavo blažilnih plošč iz gume in obnovo asfalta odločili zaradi dotrajanosti.
Pragerčani popravila niso sprejeli z navdušenjem: začelo se je namreč prav na dan praznovanja krajevne skupnosti. Ker je bilo ob prazniku tudi srečanje starejših krajanov, so morali ljudi celo nositi čez železniške tire. Dela bodo trajala do sobote, ves ta čas bo cesta zaprta, obvoz je možen po novi pragerski obvoznici. Koliko bo stalo popravilo, v sekciji za vzdrževanje prog nismo izvedeli, pred leti je podobna obnova stala okrog 24 milijonov tolarjev. Posebnost takratne obnove so bili prav gumijasti vložki, ki so jih cestarji vložili med tirnice in pod nje. Takrat so strokovnjaki Slovenskih železnic trdili, da bo prehod bolj varen in trajen. Pragerčani so računali, da bo agencija za železniški promet s sedežem v Ljubljani – ta je lastnica železniške postaje – že letos obnovila postajno poslopje. Zamenjati bi morali streho in obnoviti pročelje. Pragerska železniška postaja sodi med pomembne kulturno-gospodarske objekte, stara je okrog 150 let.
VIR IN FOTO: Zdenko Kodrič, Večer
IMPOL V DERBIJU REŠIL TOČKO
Judoisti Impola in Olimpije so se razšli z rezultatom 3:3
Za judoisti v prvi slovenski ligi so turnirji drugega kroga državnega ekipnega prvenstva. Najzanimivejši je bil turnir v Slovenski Bistrici, na njem pa so se pomerile ekipe celjskega kluba Ivo Reya, ljubljanske Olimpije in bistriškega Impola. Vse tri ekipe so na turnirjih prvega kroga po dvakrat zmagale.
Najkrajšo so potegnili celjski judoisti, obe tekmi so namreč izgubili. Najprej so jih premagali judoisti Impola, zatem še judoisti Olimpije. Ogorčen boj za vsako točko je bil na tekmi med Impolom in Olimpijo. Ljubljančani so proti branilcem naslova državnega prvaka z 2:0 prevzeli prednost, Andrej Pavlin je premagal Slobodana Matarugića, Mark Faflja Danija pa Rusa. Razliko je zmanjšal Luka Vukovič, saj je zmagal brez borbe, zatem sta se z neodločenim rezultatom razšla Denis Rus in Sašo Jereb.
Olimpijo je v vodstvo s 3:1 popeljal Jure Šimic po zmagi nad Borisom Greifom. V nadaljevanju tekme je Grega Greif (do 100 kg) ugnal Aljaža Artača in dosegel rezultat 2:3, ker pa gostje v kategoriji nad 100 kg niso imeli tekmovalca, je Damjan Petek zmagal brez borbe in tekma se je končala z rezultatom 3:3.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
DANES SE ZAČENJA ŠTATENBERŠKO SREČANJE PISATELJEV
Vino in literatura
Najprej literarni večer, potem simpozij in razprava, v soboto o naslovu teme prihodnjega štatenberškega srečanja in slovo
Letošnje srečanje pisateljev ima naslov O vinu in literaturi, začenja pa se danes opoldne v bistriški knjižnici Josipa Vošnjaka. Ob treh popoldne si bodo slovenski in jugoslovanski literati ogledali vinske kleti v Mariboru, Slovenski Bistrici in Ptuju, zvečer ob šestih pa bo v Mariboru literarni večer, in sicer v rotovški poročni dvorani, v kateri bodo nastopili Vuk Krnjević, Nedeljko Fabrio, Boštjan M. Zupančič, Mile Peršorda, Vojislav Despotov in Emil Frelih.
V petek, 28, septembra, se bo na Štatenbergu pričelo delovno srečanje. Tema: Vino in literatura. Med »simpozijem« bodo nastopili ljudski pevci iz Makol, zvečer pa bo za književnike sprejem pri predsednikih občinskih skupščin Slovenska Bistrica in Maribor. Ob tej priložnosti bodo na Štatenbergu predstavili knjigo Strast i mir — izbor mlade slovenske književnosti, nastopila bosta še Peter Andre, kitarist in pevec, ter Marko Cvahte, igralec. V soboto se bo srečanje književnikov nadaljevalo, dogovorili se bodo za temo prihodnjega srečanja, ki bo 28. po vrsti, ter srečanje zaključili. Organizatorja srečanja sta mariborska podružnica slovenskih pisateljev ter Zveza kulturnih organizacij iz Slovenske Bistrice.
VIR: (zk), Večer
27. september 1971
ZAČETEK GRADNJE NOVE ŠOLE V POLJČANAH IN DOGRADITEV PRIZIDKA
Leta 1970 so bile izpeljane vse priprave za začetek gradnje novega šolskega poslopja, ki se je začela 27. septembra 1971. Leta 1973 je bilo novo šolsko poslopje dograjeno in predano namenu. Vsi učenci so imeli poslej pouk le dopoldan in vsi so bili pod eno streho. V novi šoli je bila urejena sodobna kuhinja, kjer so ob malicah začeli pripravljati tudi šolska kosila. Do ukinitve šole v Studenicah so v poljčanski šoli pripravljali tudi malice za otroke studeniške šole.
Zaradi pomanjkanja denarja okolica šole še ni bila dokončana.
Leta 1979 je šola dobila prizidek in s tem 500 kvadratnih metrov dodatnih učnih površin.
VIR: OŠ Kajetana Koviča Poljčane
FOTO: Dograjeno šolsko poslopje leta 1979 (Arhiv OŠ Kajetana Koviča Poljčane)
UREDITEV TRGA V SLOVENSKI BISTRICI
Skupina ljudi uprave za ceste okraja Maribor že nekaj dni urejuje trg v Slovenski Bistrici. Doslej so položili že električne kable, namestili robnike, sedaj pa asfaltirajo pločnike ter urejujejo zeleni pas. Posebna skupina bo namestila tudi sodobno cestno razsvetljavo. Predvidevajo, da bodo delo zaključili do srede oktobra.
VIR IN FOTO: Večer
NEKOČ IN DANES
Občina je kupila za občinske potrebe stanovanjsko hišo dr. Jožeta Pučnika. Ta ukrep ljudskega odbora je zbor volivcev sprejel z vidnim odobravanjem. Gre za eno najstarejših zgradb v Slovenski Bistrici, čeravno nima tega videza, ker je bila v zadnjih štiredesetih letih dvakrat temeljito prezidana in preurejena v sodobno vilo (stavba se nahaja v Zidanškovi 1; danes je v njej Vrtec “Otona Župančiča” Slovenska Bistrica,, op. ur.).
Danes v Slovenski Bistrici malokdo ve, da sta se v tej hiši rodila znamenita štajerska moža, ki sta si pridobila pomembnih zaslug za slovenstvo v času narodnega preporoda. To sta bila mariborski dr. Janko Sernec ter celjski dr. Josip Sernec. Dr. Janko Sernec je med soustanovitelji prvega slovenskega dnevnika “Slovenski narod”, ki je pod uredništvom Antona Tomšiča in Josipa Jurčiča prva leta izhajal v Mariboru, ter med soustanovitelji “Slovenske Matice”, naše nove narodne knjižne založbe, dr. Josip Sernec pa zastopnik štajerskih slovencev v štajerskem deželnem zboru v Gradcu.
Iz zemljiške knjige izhaja, da je oče imenovanih Ivan Sernec kupil to hišo s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in zemljiščem s kupno pogodbo z dne 6. 5. 1833. V svojih “Spominih” ki jih je priredil dr. Ivan Prijatelj, opisije svoj dom dr. Josip Sernec, prav tako ga opisuje tudi dr. Jože Vošnjak v svojih “Spominih”.
VIR: Večer
FOTO: Skupina vrtčevskih otrok pred nekdanjo Pučnikovo vilo leta 1961 (Arhiv Simone Kostanjšek Brglez)
ZDRAVNIŠKA VEST
V torek, dne 27. t. m. ob 6. uri zvečer se vrši v Kolodvorski restavraciji na Pragerskem odborova seja mariborskega zdravniškega društva, h kateri so vabljeni tudi vsi tovariši neodborniki.
VIR: Tabor
VSA ČAST NAŠIM POŠTAM!
Dne 14. t. m. se je v Slov. Bistrici oddalo nujno pismo z jasno pisanim naslovom „N, N. v Konjicah.“ Neka učena glava je k temu razločnemu in v Slov. Bistrici pač vsakemu šolarčku razumljivemu naslovu pristavila z debelimi črkami „Konjiču, Bosna.“ In tako je pismo romalo v Bosno. In čudno, tam so pa vedeli, da so Konjice na Štajerskem, in nekdo je napisal na kuvert „Steierm.“ Pismo je prišlo čez 14 dni nazaj v Slov. Bistrico, — kjer se je dostavilo meni nič tebi nič čisto drugi osebi, ki ima isti rodbinski priimek, kakor naslovljenec v Konjicah. K temu bi si ponižno dovolili nekoliko opazk. Prvič se nam zdi zopet opravičeno splošno mnenje, da se od slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva po najvažnejših poštnih uradih na slovenski zemlji nameščajo kaj čudni uradniki. Konjice so vendar največjemu „gimpelnu“ na Spodnjem Štajerskem znane, kako to, da se more dobiti uradnika, ki ne ve za trg Konjice, ki je oddaljen komaj majhne tri ure hoda. Nadalje, kako pridemo mi Slovenci do tega, da pisma, ki so naslovljena slovenski, le malokedaj najdejo pravočasno naslovljenca, ker so „uradna“ imena po slovanskem vsa popačena, ljudstvu neznana, prava slovenska imena krajev pa nemško-narodni uradniki po naših poštah nočejo umeti, ker baje „teh niso dolžni umeti.“ Kdaj bo poštna uprava storila že tu svojo dolžnost!? Ali mi Slovenci ne plačujemo nič za poštne uradnike? Poslanci, skrbite, da dobijo vsi uradi po Slovenskem vsaj dvojezične napise! Slovenci pa pišite po slovenski zemlji edino slovenska imena krajev!
VIR: Straža
KONEC ŠOLSKEGA LETA Z ZAMUDO
Poletno šolsko polletje na Zgornji Polskavi je bilo tega leta končano s šolsko mašo 27. septembra. Ta semester je bil to leto zaradi nadomeščanja med letom odpadlega pouka (zaradi adaptacije šolske stavbe) nekoliko podaljšan.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 169
