4. oktober
Danes goduje FRANČIŠEK
Ime Frančišek izhaja iz latinskega imena Franciscus s prvotnim pomenom »nanašajoč se na Franke«, to je »frankovski kralj«. V krščanskem svetu je ime Frančišek postalo popularno po sv. Frančišku, ustanovitelju po njem imenovanega frančiškanskega reda.
Moške različice imena: Fran, Franc, France, Francek, Francel, Francelj, Franci, Francišek, Franček, Franči, Frank, Franko, Ferenc, Frenk, Frenki, Frenček, Franči, Frančiško, Frančo, Frenko, Ksaver, Ksaverij.
Ženske različice imena: Francka, Frančiška, Frana, Franja, Fanča, Fanči, Fani.
4. oktober
SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI
Vsako leto 4. oktobra obeležujemo svetovni dan varstva živali. Na zemlji poznamo okrog 1,7 milijona živalskih vrst, vseh pa naj bi bilo veliko več kot 12 milijonov. Ocenjujemo, da v Sloveniji živi okrog 19.000 različnih živalskih vrst, med njimi so najbolj raziskane kopenske živali, medtem ko pestrost naših jamskih živali sodi v sam svetovni vrh.
Svetovni dan varstva živali obeležujemo slabih 90 let ( razglašen je bil leta 1931) in je namenjen izboljšanju razmer za vse živali sveta in povabilu, da svet postane boljši za vse živali.
100. OBLETNICA ROJSTVA PROF. DR. ZORE JANŽEKOVIČ
V počastitev 100. obletnice rojstva prof. dr. Zore Janžekovič smo v sodelovanju z Občino Slovenska Bistrica, Medikohistorično sekcijo Zdravniškega društva, UKC Maribor, Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru in Mestno občino Maribor v četrtek, 4. oktobra v Viteški dvorani v gradu v Slovenski Bistrici pripravili spominsko slovesnost v čast temu dogodku. Prisotne sta pozdravila častni predsednik odbora za prireditev, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in v imenu UKC Maribor prim. Erik Vrabič, dr. med., o strokovnem delu prof. dr. Janžekovičeve je spregovoril dr. Ivan Krajnc, dr. Ferdo Šerbelj pa je predstavil njeno povezanost s Slovensko Bistrico.
VIR IN FOTO: ZZK Slovenska Bistrica, Informator
“USMILI SE NACIJE BREZ SATIRE”
Humor in pisanje satiričnih besedil ga spremljata že od rane mladosti, po letih premora spet začenja pisati za radio
Fištravec stoično med predstavo
Drago Čož, satirik, je avtor dveh kabaretov – Skoraj država je iz leta 2004, Ogledala iz leta 2012. Lani je naredil glasbeno monokomedijo Marš v tri…sto narodnih, v kateri ni ovinkaril, ampak je uporabil konkretna imena in priimke politikov in drugih, ki se jih je lotil. Kar nekaj minut je namenil tudi mariborskemu županu Andreju Fištravcu. “Ko smo letos marca z monokomedijo nastopili na zaključku Festivala komedije v Pekrah, je sedel v prvi vrsti. Čeprav je zelo padalo po njem, ni zapustil dvorane. Kakorkoli že, tudi za kaj takega je treba imeti pogum,” razlaga Čož.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Drago Čož (desno) z igralcem Dejanom Kalanom na premieri monokomedije Marš v tri…sto narodnih (Tjaša Brglez)
ŽUPAN ZNOVA GOSTIL UČENCE IN MENTORJE PROMETNE VZGOJE
Župan občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar je v petek, 4. oktobra, v prostorih Občine Slovenska Bistrica gostil predstavnike osnovnih šol in njihove mentorje prometne vzgoje. Na tradicionalnem srečanju so obravnavali prometno problematiko na območju osnovnih šol in na šolskih poteh.
Učenci so opozorili na nekatere težave, s katerimi se srečujejo pri prihodu v šolo.
Bistriški župan je ob tej priložnosti povedal, da ravno v tem času izvajajo nekaj pomembnih naložb, s katerimi bodo še izboljšali prometno varnost v občini.
Po njegovih besedah je zelo pomembno spoštovanje predpisov, sicer pa so zadovoljni s prvimi rezultati projekta Varovana soseska.
Srečanje so pripravili v okviru dogodkov ob tednu otroka in mednarodnem otroškem dnevu.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tomaž Ajd
LEPIM HIŠAM OSEM ZLATIH VRTNIC
O letošnji tradicionalni bistriški turistični prireditvi Zlata vrtnica smo že pisali. Omenili smo le nekaj imen novih lastnikov teh priznanj, zdaj seznam imetnikov zlatih vrtnic razširjamo. Akcijo izbora zlatih vrtnic sta poleti vodila bistriška turistična zveza in lokalni časopis Panorama. Letos so v kategoriji zasebnih stanovanjskih hiš podelili osem zlatih vrtnic. Dobili so jih Milena in Ivan Žišt iz Kostanjevca, Silva in Karel Malek iz Bukovca, Natalija in Drago Vodovnik iz Oplotnice, družina Ramšak iz Čadrama, družina Orešič – Maučec z Zgornje Polskave, Maja in Jože Falež s Pragerskega, družina Bale – Kobale s Pragerskega in družina Leva s Kočnega nad Zgornjo Polskavo. Med naselji sta najvišje priznanje dobili Bojtina in Kočno, med gostinskimi lokali picerija Kuki iz Cigonce, med kmetijami pa Kapunovi iz Bojtine in Kidričevi iz Križeče vasi.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Fotografija je simbolična (Splet)
4. oktober 2002
PGD SLOVENSKA BISTRICA ŽE 130 LET
Zaključna svečanost ob 130-letnici obstoja PGD Slovenska Bistrica, je bila 4. oktobra 2002, ko so s svečano akademijo v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica, zaključili praznovanje visokega jubileja. Po akademiji je bila pogostitev v salonih bistriškega gradu.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Zapis iz kronike (Kronika PGD Slovenska Bistrica)
VZELA MU JE PREDNOST
Iz Ulice Borisa Kidriča v Slovenski Bistrici je 4. oktobra ob 13. uri zavijala na prednostno Partizansko cesto 18-letna voznica osebnega avtomobila P. V. iz Dvora 30 pri Šmarju pri Jelšah. Na Partizansko cesto je zapeljala v trenutku, ko se je po njej pripeljal z osebnim avtomobilom 25-letni F. P. iz Kalš 16 pri Slovenski Bistrici. Vozili sta trčili, pri čemer je avtomobil F. P. odbilo na levo stran ceste, po kateri je pripeljal z osebnim avtomobilom A. K., 25 let, iz Tomšičeve ulice 18 v Slovenski Bistrici, in zadel v avtomobil F. P. V nesreči sta se F. P. hudo, P. V. pa lažje poškodovala.
VIR: Večer
ŠMARTNO DOBILO VODOVOD
Danes so na Šmartnem na Pohorju svečano predali namenu nov vodovod, ki je veljal okrog 25 milijonov dinarjev
Z današnjo otvoritvijo novega vodovoda se je prebivalcem Šmartnega na Pohorju uresničila dolgoletna želja, da bi uredili boljšo oskrbo s pitno vodo. Doslej se je vsa vas namreč oskrbovala z vodo iz enega samega vodnjaka.
Vrednost novega vodovoda na Šmartnem je okrog 25 milijonov dinarjev. Montaža je veljala 9,7 milijona dinarjev, material pa 6.7 milijona dinarjev. Glavni zbiralnik novega vodovoda ima
zmogljivost 50 kubičnih metrov vode, v pomožnem zbiralniku je prostora za 15 kubičnih metrov vode, imajo pa še dva raztežilnika.
Za gradnjo novega vodovoda je prispeval upravni odbor vodovodnega sklada skupščine občine Slovenska Bistrica šest milijonov dinarjev, kmetijska zadruga milijon dinarjev, obrat Elektrogospodarstva pa 700.000 dinarjev. Največ zaslug pri gradnji imajo vaščani sami, ki so prispevali več kot 5 milijonov dinarjev, razen tega pa so prostovoljno opravili vsa pomožna in zemeljska dela.
VIR: B. M., Večer
FOTO: Šmartno na Pohorju (KS Šmartno na Pohorju)
SLOVENSKA BISTRICA
Krajevna organizacija JDS za mesto Slov. Bistrica je imela v sredo, dne 4. okt. t. l. v gostilni g. Walanda ožji sestanek, h kateremu so bili povabljeni predstavniki oz. funkcionirji posameznih slovenjebistriških društev in korporacij. Predsednik dr. Pučnik je obrazložil pomen sestanka, ki sega globoko v lokalne razmere, poročal o vseh aktualnih vprašanjih ter spodbujal navzoče h kulturnemu delu. Pričujoči člani so v polnem obsegu odobravali stališča, katero je zavzela krajevna organizacija. H koncu je dal župan Daniiel Omerzu pojasnila o raznih zadevah mestne občine. Da se je popravljanje mestnega magistrata tako zavleklo, so krivi domači obrtniki, ki se niso držali določenega toka. Nadzorovalni odsek je v kolikor je to bilo mogoče storil svojo nalogo, dasiravno je imel povsod veliko zaprek. V najkrajšem času, morda še ta teden, bo delo dovršeno. Sestanek je končal s polno enodušnostjo vseh pričujočih.
VIR: Tabor
Rodil se je inženir, gospodarstvenik in tehnični direktor Impola EDVARD LEPOŠA
Edvard Lepoša se je rodil 4. oktobra 1921 v Mariboru.
Štiri leta je študiral na inženirskih šolah v Gradcu in na Dunaju (oba Avstrija).
V Impol oziroma v takratno tovarno Zugmayer in Gruber je prišel septembra leta 1945 in tam prevzel delovno mesto obratnega nadzora. Ker je obvladal tuje jezike, so ga kasneje postavili na delovno mesto nadzornega organa − kontrole. Kot edini od zaposlenih je takrat sodeloval s tujimi dobavitelji opreme. Nato je postal vodja proizvodnje ter bil v letih od 1952−66 tehnični direktor Impola. Kasneje je bil vodja naložbenega sektorja (v začetku 60-ih) in obrata naložbene gradnje, kjer so izdelovali peči, žerjave in transformatorske postaje. Sodeloval je pri nabavi tople in hladne valjarne in imel pomembno vlogo pri njenem postavljanju, saj je koordiniral izgradnjo in opremljanje hale. V obratu naložbene gradnje (kasneje so se preimenovale v obrat Investicije, op. ur) so zgradili tudi prve kabine iz aluminija za mariborsko vzpenjačo, ki so bile v pogonu skoraj 30 let. Poleg tega so izdelovali tudi industrijske peči za več avstrijskih proizvajalcev ter olimpijske bazene iz aluminija. Njegov projekt je tudi izgradnja prvih stanovanjskih blokov v Slovenski Bistrici.
Imena tovarne IMPOL (Industrija Metalnih POLizdelkov) se je »domislil« Lepoša, prav tako je »njegova« tudi Impolova zaščitna modra barva (imenovali so jo kar »Lepoša blau«).
Zadnja leta življenja je z ženo preživel v domu starostnikov v Poljčanah.
Edvard Lepoša je umrl 2. maja 2016 v Mariboru.
Vir: biografski-sb.si
Rodila se je ELEONORE MARIJA grofica ATTEMS
Eleonore Maria Mauritia grofica Attems, rojena von Nostitz-Rieneck, se je rodila 4. oktobra 1886 v češkem mestu Lázně Bohdaneč očetu Johannu Wilhelmu Hermannu von Nostitz-Rieneck (*1847 †1915) in materi Mauritii von Walderdorff (*1861 †1949).
24. aprila 1917 se je na Dunaju (Avstrija) poročila s Ferdinandom Marijo III. Attemsom. V zakonu sta se jima rodila sinova: Ignac V. Attems in Emil Hans Attems.
Eleonore Maria Mauritia grofica Attems je umrla 19. maja 1922 v Gradcu (Avstrija), pokopana je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
4. oktober 1848
MANIFESTACIJA NARODNE GARDE V SLOVENSKI BISTRICI
V letu 1848 je v Avstriji izbruhnila revolucija in prinesla nemirno leto po vsem cesarstvu. Novica o uporih se je hitro širila. Glede na razmere so se po vseh mestih začele ustanavljati mestne narodne garde za zaščito mesta, njegovih prebivalcev in njihovega imetja. Na Bistriškem je prišlo do nekaterih obračunavanj in uporov, vendar so bili ti v primerjavi z ostalimi bližnjimi območji mirni in manj nasilni. Narodna garda je štela 103 gardiste in 21 članov godbe. Na čelu garde je bil Karl von Formacher, domačin in tedanji župan. Garda je bila sestavljena iz civilnih oseb in nihče ni imel večjih vojaških izkušenj.
4. oktobra 1848 so v Slovenski Bistrici priredili veliko manifestacijo, s katero so hoteli pokazati svojo navzočnost in s tem pomiriti morebitne revolucionarje. Veliko je bilo sodelovanja z mariborsko narodno gardo. Z zadušitvijo revolucije in z vzpostavitvijo nove oblasti je tudi narodna garda prenehala obstajati.
VIR: Matjaž Ravbar, Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 292−293
POŽAR V SLOVENSKI BISTRICI
Da takrat ni nastala večja škoda, gre zahvala požarni brambi Maribor – mesto. Mariborski gasilci so prejeli brzojavko ob 10.15, ob 11. uri so se že peljali s posebnim vlakom proti Pragerskemu, kjer so jih čakali trije pari konj iz bistriške vojašnice. Opoldne, ob 12.15, so bili na kraju požara, omejili so ogenj in rešili cerkev. Šele ob 23. uri zvečer so se z vozovi napotili nazaj proti Mariboru.
Pred 13. stoletjem je bila Bistrica trg, konec 13. stoletja pa že mestna naselbina, se je pogosto srečevala s požari. Za leto dogodka vemo le za nekatere. Januarja 1384 je pogorel grad z Marijino kapelo, leta 1446 je bila Bistrica vsa v plamenih ob obleganju Madžarov. Oglejski kronist Paolo Santonino je med obiskom Bistrice leta 1487 zapisal v dnevnik, da mesto še kaže sledi požarov iz let 1440 in 1469. Bistrica si je komaj opomogla, ko so jo leta 1532 Turki oropali in požgali. Veliko požarov so povzročili uporni kmetje, ko so 1635 na Štajerskem požgali več grajskih in gospodarskih poslopij, v naši bližini Žički dvor pri Oplotnici in Pragerski dvor. Med letoma 1779 in 1798 je mesto dvakrat pogorelo. Leta 1788 pa so v celoti pogorele Studenice s samostanom in nad njim stoječi grad. Leta 1813 je pogorela Sp. Polskava, 1818 pa Šmartno na Pohorju.
VIR: PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Prva lesena brizgalna iz leta 1880, posneta na gasilski paradi leta 1967 (PGD Slovenska Bistrica)
