9. oktober
Danes goduje ABRAHAM
Abraham je svetopisemsko ime, ki izhaja iz hebrejskega imena אַבְרָהָם (Abraham, Avraham, Abrām) z domnevnim pomenom »oče je vzvišen« in »oče ljudstev«. Grški obliki imena sta Aβραμ (Abrám) in Aβρααμ (Abraám), latinski Abram in Abraham, arabska pa Ibrahim.
Ostale različice imena: Abram, Ibrahim, Ibro.
9. oktober
SVETOVNI DAN POŠTE
S svetovnim dnevom pošte vsako leto 9. oktobra obeležujemo dan, ko je bila leta 1874 v Švici ustanovljena Svetovna poštna zveza (Universal Postal Union). Danes združuje 192 držav in več kot 700.000 pošt ter zagotavlja eno najbolj razvejanih svetovnih omrežij. Njena naloga je koordiniranje poštne politike med državami članicami in s tem poštnih sistemov po svetu. Namen svetovnega dneva pošte je osveščanje o vlogi pošte v vsakdanjem življenju ljudi in podjetij, o spreminjanju poštnega sektorja ter o njenemu prispevku k svetovnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju.
POGUMNO V SVET TENISA
Po navdušenju nad izjemnim uspehom naše odbojkarske ekipe so se tudi na OŠ Minke Namestnik – Sonje odločili, da se preizkusijo v eni od iger z žogo. Na sončno sredo, 9. oktobra 2019, so se odpravili do Tenis centra Vintgar Kuki na Zgornji Bistrici. Njihove neomajne volje ni odpihnil niti močan veter, ki jim je nagajal vso pot. V Tenis centru so jih prijazno sprejeli lastnik gospod Mirko Kukovič – Kuki in trenerja Kaja ter Gašper. Starejši učenci so pod vodstvom trenerjev spoznali osnove tenisa in se preizkusili v igri, mlajši pa so tenis spoznali na igriv način, skozi teniške igre. Njihovo motiviranost, trud in uspehe je opazil tudi gospod Kukovič in jih pogostil s picami, ki so jim dale energijo za pot proti šoli.
Upajo, da je to začetek še enega uspešnega sodelovanja v lokalni skupnosti.
VIR: Učenci in učitelji OŠ Minke Namestnik – Sonje,
FOTO: Informator
KLUB BOLNIKOV PO MOŽGANSKI KAPI – CVB SLOVENSKA BISTRICA
Priprave za ustanovitev Kluba CVB (bolniki s cerebrovaskularno boleznijo) Slovenska Bistrica so se začele v sodelovanju z Občino Slovenska Bistrica že spomladi in poleti letos. Klub je bil ustanovljen 9. oktobra 2018, njegova dejavnost pa je že v kratkem času postala uspešna in medijsko odzivna.
Na ustanovnem Občnem zboru kluba CVB Slovenska Bistrica 9. oktobra 2018 smo predstavili Združenja CVB, spregovorili o njegovem pomenu in delu, o klubih in financiranju.
Na volitvah Kluba CVB Slovenska Bistrica je bila za predsednico izvoljena Mira Orosel, za podpredsednico Mira Benkič, za koordinatorko Bojana Selinšek, za članici upravnega odbora pa sta bili imenovani Majda Vrečnak in Jožica Janžič.
Člani kluba se bomo srečevali vsak drugi torek v mesecu ob 16. uri, v prostorih Centra za starejše Metulj na Leskovarjevi 12 v Slovenski Bistrici.
K sodelovanju ste vljudno vabljeni bolniki po možganski kapi, vaši svojci, širša družba sosednjih občin, krajev in vasi, ki vas ta problematika zanima.
VIR: Milan Čuček, Informator
Foto: Tomaž Benkič
9. oktober 2015
INDIJSKA KUHINJA MALO DRUGAČE – AYURVEDA
Dr. Jyotsna Sharma in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica sta priredila tečaj in delavnico o ajurvedski kuhinji. Delavnica je potekala v petek, 9. oktobra 2015, med 16.30 in 20.30 uro v grajski kuhinji.
Dr. Sharma prihaja iz Rajastana, ene izmed najbolj barvitih držav Indije, ki slovi po svoji bogati in raznoliki kuhinji.
V Slovenijo prihaja skupaj s svojim možem, dr. Saurabhom Sharmo, ki ga Slovenci gostimo že četrič, saj zelo uspešno pomaga zdraviti raznovrstne bolezni po principih Ajurvede.
Ajurveda je najstarejša tradicionalna naravna medicina, ki po enostavni poti človeku pomaga, da se zopet povrne v ravnovesje in ostane zdrav.
Na teh principih temelji tudi priprava hrane po načelih Ayurvede.
Kuhanje je enostavno, primerno za vsak dan in predvsem zdravo.
Program:
1. predavanje o ayurvedski kuhiniji
2. spoznavanje in poskušina začimb in sestavin
3. predstavitev jedi ob fotografijah
4. odmor: ayurvedska kava in čaj
5. priprava jedi od predjedi do sladice
6. razvajanje okusov ob uživanju pripravljene hrane
Za prevod in tolmačenje je poskrbela Jolanda Obronek, prof, terapevtka Mahariši Ayurvede.
Vsak udeleženec je prejel darilo presenečenja.
Cena delavnice in tečaja je znašala 38€.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Dr. Jyotsna Sharma (Grajski stolpec)
SEJEM POKLICEV NA OŠ POHORSKEGA ODREDA
Ob tednu otroka so tudi na Osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica pripravili številne dejavnosti in prireditve. Še posebej pestro je bilo v sredo, 9. oktobra. Najprej so v učilnicah svoje programe predstavile srednje šole, in sicer prometna, veterinarska, gradbena, srednja šola za oblikovanje, gostinsko – turistična šola in gimnazija.
Nato pa je v športni dvorani Bistrica potekala še tržnica poklicev za učence 8. in 9. razreda. Učenci so lahko spoznali vrsto zanimivih poklicev. Svoje delo so med drugimi predstavili poklicni gasilec, reševalecv, varnostnik, aranžer-cvetličar, frizerka, fizioterapevtka, kozmetičarka in vodovodni inštalater.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
DVE LOKACIJI ZA BISTRIŠKI DOM STAREJŠIH
Bo občini dom starejših v Slovenski Bistrici uspelo zgraditi še pred lokalnimi volitvami, ki bodo prihodnje leto
Gradnja doma starejših v Slovenski Bistrici postaja podobna zgodbi o jari kači: najprej je bila volilna obljuba županje Irene Majcen in njenih podpornikov, sledila je predvidena lokacija doma na koncu bistriškega parka, po tej lokaciji je bila v igri spet nova v industrijski coni in čisto na koncu tretja lokacija na travniku pod Kuglom v bližini tovarne Impol.
O slednji lokaciji so se seznanili tudi občinski svetniki in potrdili dokument identifikacije investicijskega programa za projekt Dom starejših Slovenska Bistrica. Ta dokument so svetniki sprejeli na zasedanju občinskega sveta 22. junija letos. Sklep so pozneje potrdili še 21. septembra, in sicer na rednem zasedanju občinskega sveta pod točko potrditev zapisnika prejšnje seje. Kot zanimivost navedimo, da je 21. septembra ministrstvo za notranje zadeve na svoji spletni strani objavilo namero o ustanovitvi stavbne pravice za gradnjo doma starejših na drugi lokaciji. Namera o stavbni pravici opredeljuje višino nadomestila. Stavbna pravica bo skladno z zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ustanovljena brezplačno. Stavbišče pa bo v industrijski coni. Poznavalci navad starejših ljudi opozarjajo, da ima ta lokacija več pomanjkljivosti. Parcela, velika dobrih osem tisoč kvadratnih metrov, je brez infrastrukture, je na hrupnem območju, blizu čistilne naprave, v bližini sta podjetji Granit in Pomgrad, lokacijo obkrožajo dovozne ceste v industrijsko cono, zelo blizu je tudi avtocesta, po kateri vozi veliko število vozil, na uro menda celo 500. Lokacija pod Kuglom je čisto nasprotje: zemljišče je veliko devet tisoč kvadratnih metrov, občinski prostorski načrt na tem območju predvideva stanovanjsko gradnjo, dom bi stal blizu zdravstvenega doma, vrtca, stanovanjskih blokov, parka in igrišč.
Zanimalo nas je, zakaj se občina ubada z dvema lokacijama za gradnjo doma starejših. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Irena Jereb je na to vprašanje odgovorila: občina že dalj časa pripravlja dokumentacijo za gradnjo doma in čaka na razpis Službe Vlade RS za lokalno upravo in regionalni razvoj. Razpis bi morali objaviti septembra, žal ga služba ni. V igri sta dve opciji, da se bo občinski svet lažje odločil. Priprava dokumentacije in gradnja doma pod Kuglom bosta daljši in zahtevnejši. Lastnik parcele je bistriški Granit; ugovarjalo ne bo podjetje, ampak stranke v postopku, te pa so stanovalci iz bližnjih blokov in stanovanjskih hiš, ki lahko gradnji nasprotujejo. Prav zavoljo tega je lokacija v industrijski coni primernejša. Lastništvo tega zemljišča bi se podelilo za 99 let.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Dom starostnikov Slovenska Bistrica, ko je bil zgrajen (Aleš Kolar)
SE GALERIJA GRAD RES SELI V GRASLOV STOLP?
Ker je slišati, da se bo galerija Grad iz gradu preselila v Grasslov stolp, obstaja možnost, da Slovenska Bistrica izgubi biser med tukajšnjimi galerijami
Z gradom in bližnjim žitnim stolpom v Slovenski Bistrici upravlja zavod za kulturo. Ta kulturna institucija je z nekaterimi izjemnimi umetniškimi dogodki v minulem času napravila velik napredek. Zasluga za to gre vsem, ki delajo v zavodu ali sodelujejo z njim. Včasih se je celo bati, da bodo prišleki iz bližnjih kulturnih središč s kakšnimi cenenimi kulturnimi zvijačami celo zasenčili sedanja prizadevanja zavoda za kulturo.
Ker je bistriški grad v svoji neposredni bližini dobil novi objekt Grasslov stolp, je pričakovati še večji kulturni razmah v omenjenem zavodu. Ustanova bo tako rekoč čez noč dobila toliko novih prostorov, da se ji lahko 
zgodi kulturni mrk ali zastoj. Če ne bo jasnih ciljev o tem, kje bo kaj in katera sobana bo namenjena stalnim in občasnim zbirkam, se lahko mimogrede zgodi, da bo vodstvo zavoda vleklo slabe umetniške poteze. Že zdaj je bilo mogoče zavodu za kulturo očitati nejasno razmejitev med ljubiteljsko in tako imenovano visoko oziroma priznano umetnostjo, že zdaj je vodstvo tekalo med slikarji, ki v galerijo Grad nikakor ne spadajo, in med slikarijami, ki naznanjajo vrhunsko slovensko slikarstvo. Kako najti ustrezno sozvočje? S pomočjo študiranih kustosov ali s pomočjo lastne intuicije? Odgovor na to vprašanje prepuščamo zavodu za kulturo.
Ker je v javnosti slišati, da se bo imenitna galerija Grad iz gradu preselila v žitni oziroma Grasslov stolp, obstaja možnost, da Slovenska Bistrica izgubi biser med tukajšnjimi galerijami. Pri zavodu so sicer prepričani, da bo nova galerija za likovno umetnost v stolpu briljant in zato ni bojazni, da bi bila slabša od sedanje. Težko sodimo. Ampak da bi prepričali javnost, bi bilo dobro, če bi zavod to strokovno oceno prepustil strokovnjaku. Z njegovo pomočjo bi zagotovo lahko ugotovili, kateri prostor je primernejši za likovne razstave. Grasslov stolp ima veliko prednosti, še poudarjajo v gradu: ob njem je veliko parkirišč, z etažami se pridobi dinamičnost, prostori so nekaj posebnega, stene so okrogle in tudi razsvetljava ni problematična. In kaj bo v sedanji galeriji Grad? Mogoče stalna zbirka bistriškega in pohorskega stekla. Steklo, ki so ga našli in odkrili na Pohorju in Bistriškem, je izredno dragoceno, v zbirki pa izredno število zanimivih eksponatov, gre celo za največjo zbirko stekla v Sloveniji. To je le ideja, opozarjajo v zavodu, galerija Grad je idealna za stalno zbirko. Tudi zato, ker bi obiskovalci lahko na enem kraju obiskali vse stalne zbirke, v bližnjem stolpu pa občasne razstave. Mogoče zamisel ni slaba. Kljub temu pa je treba prisluhniti javnosti, ki meni, da je galerija Grad med enkratnimi v Sloveniji. Mogoče bo to spoznalo tudi vodstvo bistriškega zavoda za kulturo.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Galerija Grad (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
USPEŠNEJŠI TURIZEM
V občini Slovenska Bistrica nikakor ne morejo pohvaliti z velikimi turističnimi objekti. Še slabše pa je, če ugotavljajo njihovo starost. Največji objekt — grad Štatenberg — je iz srednjega veka. po velikosti drugi — hotel Planina v Slovenski Bistrici — pa sestavlja stari del mestnega jedra. Po 50 letih je prvič dobil novo pročelje, medtem ko jim notranjosti še ni uspelo povsem urediti.
V prvih šestih mesecih je v bistriški občini prenočilo 4127 gostov, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Gostje so v prespali v občini 11.614-krat oziroma na vsakega pridejo povprečno po tri nočitve. Kar za 44 odstotkov se je zmanjšalo število nočitev tujih gostov, njihov obisk pa se je zmanšal za četrtino.
Načrtujejo, da se bodo turistične storitve precej izboljšale, ko bodo sklenili letošnji investicijski program v na novo ustanovljeni temeljni organizaciji Planina—Štatenberg. Pred nedavnim so že predali namenu novo pivnico v bistriškem gradu. Dela tudi kuhinja, v kateri pripravljajo domača jedila po naročilu. V sklepni fazi je ureditev večjega bifeja na novi avtobusni postaji v Slovenski Bistrici.
VIR: V. H., Večer
Umrl je direktor Kmetijskega kombinata, enolog IVAN ARBEITER
Ivan Arbeiter se je rodil 16. aprila 1926 v Ličenci (občina Slovenske Konjice) očetu Jožefu in materi Mariji, rojeni Rak.
Osnovno šolo je obiskoval v Sv. Jerneju pri Ločah in jo zaključil leta 1940. Zaradi 2. svetovne vojne se je šele leta 1947 vpisal v nadaljnje šolanje na Kmetijski tehnikum v Mariboru (kasneje se je šola imenovala Kmetijska srednja šola, sedaj pa Biotehnična šola Maribor, op. ur.) in jo leta 1950 uspešno zaključil z zaključnim izpitom.
Šolanje je kot izredni študent leta 1960 nadaljeval na oddelku za sadjarstvo in vinogradništvo Višje agronomske šole Maribor, kjer je 17. septembra 1963 tudi diplomiral in pridobil naziv kmetijski inženir.
Že hitro po končani Kmetijski šoli se je zaposlil v takratnem podjetju Vina Slovenska Bistrica, ki se je v letih 1959–62 z združitvijo razdrobljenih kmetijskih obdelovalnih zadrug, kmetijskih gospodarstev, kmetijskih zadrug in zadružnih ekonomij preimenovalo v Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica. Na začetku je bil vodja vinske kleti in enolog. Okoli leta 1970 je postal direktor Kmetijskega kombinata Slovenska Bistrica in vodil njegovo sanacijo, ki je bila posledica pred tem najetih zelo neugodnih kreditov za regulacijo reke Ložnice in melioracijo zemljišč ob njenem toku. Začeli so z obnovo vinogradov in v letih 1971–73 rešili tudi predelavo grozdja in kletne kapacitete, saj so med sanacijo opustili mlečno proizvodnjo in v zgradbah uredili klet za vinske cisterne, prostore za predelavo grozdja in skladišča za repromaterial. Iz starega opuščenega govejega hleva so zgradili novo sodobno klet s sodobno predelavo grozdja in kapaciteto 4.000 kg grozdja na uro. Klet so opremili z najmodernejšimi jeklenimi cisternami. Vzporedno s predelavo so uredili tudi polavtomatsko polnilno linijo in začeli s polnjenjem lastnega pridelka.
V sodelovanju z enologinjo Slavico Šikovec in enologom Miranom Veseličem (oba profesorja z Biotehniške fakultete v Ljubljani) so razvili vino Bistriška črnina in peneče vino ‘Pohorski biser’, ki so ga skupaj z znamenitim ‘Ritoznojčanom’ sami polnili že leta 1970.
Poleg službe je (navadno ob nedeljah po dopoldanski maši) po občini predaval o sadjarstvu in vinogradništvu malim proizvajalcem. Pri predavanjih si je pomagal z diapozitivi.
16. aprila 1955 se je poročil z Marijo, rojeno Vidmajer (1933–2020), hčerko Vidmajer Jožefa in Marije in sestro Jožeta Vidmajerja. V zakonu sta se jima leta 1956 rodila sinova – dvojčka Miran, dr. med. in Ivan (Jani), univ. dipl. inž. gr.
Med letoma 1969–73 je bil Ivan Arbeiter odbornik občinske skupščine.
V kombinatu je bil zaposlen vse do svoje smrti, ki je bila posledica hude in kratkotrajne bolezni.
Umrl je 9. oktobra 1977 v Mariboru, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
SLOVENJEBISTRIŠKE ŽENE SO SE RESNO LOTILE DELA
Žene − članice AFŽ iz Slovenske Bistrice in okolice so v zadnjem času zelo poživile svoje delo, zlasti še v tekmovanju na čast III. kongresu AFŽ Jugoslavije in desete obletnice Osvobodilne fronte Slovenije. V Slovenski Bistrici, kjer so se rajonski odbori AFŽ dokaj osamosvojili, posvečajo posebno pozornost skrbi za mater in dete. Že sedaj so se žene v Slovenski Bistrici pričele pripravljati na Novoletno jelko, poleg tega pa vneto pomagajo pri delu materinske posvetovalnice. Za otroški vrtec so zbrale slovenjebistriške žene doslej 16.735 dinarjev, poleg tega pa se pripravljajo na prireditev ki bo še ta mesec. Dohodke te prireditve bodo žene dale v isti namen. Prihodnji mesec bodo organizirale šivalni tečaj, kjer bodo med drugim šivale tudi copatke za otroški vrtec. Otroško kuhinjo, je Slovenska Bistrica še nima, bodo še pred zimo ustanovile. Blago, ki ga je prejel Mestni odbor AFŽ kotr nagrado od Glavnega odbora AFŽ Slovenije, so žene razdelile predvsem Okoliškim odborom. Blago je prejelo 25 vaških odborov v pohorskem predelu, le nekaj malega so obdržale za najpotrebnejše članice v mestu.
Prav tako kakor v mestu tekmujejo žene tudi v okolici. Vaški odbor AFŽ v Visolah bo v pripravah na III. kongres AFŽ priredil tečaj za izdelavo igrač, za katerega se je prijavilo doslej že 12 žena Tečaj se bo pričel 12. oktobra ter so v njem predvidena tudi razna predavanja o negi in vzgoj otrok, kar bo žene prav gotovo še bol pritegnilo. K udeležbi na tečaju so prirediteljice povabile tudi žene iz okoliških vasi. Do sedaj sta se povabilu odzvala vaška odbora AFŽ v Zgornji Bistrici, odkoder se bo tečaja udeleževalo redno deset žena, in vaški odbor Nova gora, odkoder bo prišlo na tečaj pet članic. Povsod se prav vneto pripravljajo tudi na Novoletno jelko. Kmečke žene bodo prispevale večinoma v materialu, žene delavcev in nameščencev pa v denarju.
Na sestankih so slovenjebistriške žene razpravljale tudi o tuberkuloznih otrocih. Na sestanku v Zgornji Bistrici, ki je dokaj močan industrijski kraj (tovarna Impol), so žene kritizirale slabo dostavo mleka. V tej vas je namreč 25 dojenčkov, toda v mlekarni dobijo dnevno samo okoli deset litrov mleka, kar niti za dojenčke ne zadostuje, medtem ko za ostale otroke, noseče in doječe matere mleka sploh ni. Žene so sklenile, da se bodo pozanimale, kako poteka na njihovem področju oddaja mleka, kajti vsaj za dojenčke mora biti mleka dovolj na razpolago.
VIR: LV, Vestnik
9. oktober
RAZOROŽENA STRAŽA PRI PREDORU ČREŠNJEVEC
Na območju občine Slovenska Bistrica je izvajala akcije tudi Pohorska četa Lackovega odreda. 9. oktobra 1944 je razorožila stražo pri predoru Črešnjevec in zaplenila 8 pušk, pištolo, ročne bombe in strelivo. Minerska skupina te čete pa je minirala železniško progo v bližini Pragerskega.
VIR: Lojze Penič: Okupacija in narodnoosvobodilni boj, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 414
FOTO: Predor Črešnjevec danes (Revija Prometnik, avgust 2014, št. 103, str. 13)
PRAGERSKO
V predvojni, posebno pa v medvojni dobi je slovelo Pragersko kot eno glavnih križišč proti severu. Tedaj je bilo Pragersko nekako središče med Trstom, Dunajem in Budimpešto, ter je v gospodarskem oziru prav dobro napredovalo in uspevalo.
Po državnem preobratu sta leta 1918 tudi Pragersko in njegova okolica zgubila mnogo na gospodarsko-prometni veljavi. Zadnja leta pa se opaža, da bo zasijala Pragerskemu z okolico zopet lepa bodočnost. To se je čutilo posebno v letošnji poletni seziji, ko so tujci posečali naša zdravilišča, kopališča in letovišča v Rog. Slatini, Radencih, Dobrni, Laškem, Rimskih toplicah, na Bledu, v Primorju i. t. d.
Že lanskoletna sezija je zahtevala na Pragerskem kolodvoru nekoliko tujskih sob. Kolodvorski restavrater g. Alojzij Majcen je zato prevzel v svojo posest staro poslopje v ozadju postaje, katero je že v predvojni dobro služilo kolodvorskim restavraterjem za tujske sobe. Poslopje je sedanji lastnik popolnoma tako preuredil, da odgovarja vsem modernim zahtevam današnjega časa. Poslopje ima 12 z električno razsvetljavo in vso ostalo novo opremo opremljenih sob za tujce z lepo verando v ozadju hotela. Z ozirom na ugodne zveze nočnih brzih in jutranjih osebnih vlakov na vse strani, je bila radi tujskega prometa zelo potrebna preureditev in povečanje starega hotela. V kolodvorski restavraciji, ki je zadnje čase dan in noč otvorjena, se lahko ob vsakem dnevnem in nočnem času naročijo tujske sobe. Pragersko, kot izhodna izletna točka nudi pri današnjem avtoprometu najlepše izlete proti zelenemu Pohorju.
Današnje ugodne gospodarske prilike, ki so nastale zadnje čase v naši državi, so vplivale tudi na to, da se je pričelo z intenzivnim zidanjem novih in s preurejevanjem starih poslopij v lepe moderne zgradbe. Vse kaže, da se bosta Pragersko in okolica v doglednem času financijelno precej opomogla.
VIR: Mariborski večernik Jutra
POLJČANE
Pred kratkim je bil v napredne časopise vtihotapljen od izvestne strani članek o »narodnem« delovanju tuk. glasbenega društva »Zvon«. Naša dolžnost je, da nastopimo proti varanju javnosti in zato si hočemo nekoliko bližje ogledati delovanje tega društva, ki je vso prej kakor narodno. »Zvon« je bil ustanovljen predvsem z namenom, da bi ubil Narodno čitalnico, ki je ravno vsled poudarjanja nacionalnega momenta našim narodnim nasprotnikom najhujši trn v peti. In ravno zato ima »Zvon« v tukajšnjih nemškutarjih in prvoboriteijih SLS svoja najboljše zaščitnike. Le tako si je tudi mogoče razlagati, da je načelnik gasilnega društva (pristaš SLS) pač dovolil »Zvonu« — čeprav brez odborovega sklepa — predstave v Gasilnem domu, Narodni čitalnici pa prošnjo odločno odklonil. V kako dobrih odnošajih žive Zvonarji z nemškutarji, dokazuje dalje dejstvo, da so se skupno udeležili »zmagoslavnega« pohoda proti Orjuni v Slov. Bistrici dne 1. aprila. Dne 2. septembra pa je »Zvon« pokazal vnovič svojo »narodno« zavednost. Naši narodni nasprotniki so namreč takrat s protiprireditvijo onemogočili prireditev čitalnice, »Zvon« pa jim je korporativno s predsednikom vred delal štafažo. Žalostno in sramotno! Veselica društva »Zvon«, ki se je vršila dne 8. septembra, je bila istotako popolnoma v znamenju nemškutarjenja. Gostovalo jo pevsko društvo »Zarja« iz Maribora, ki je vzbujalo s svojim nemškutarjenjem splošno nevoljo. Odklanjamo odločno gostovanja društev, ki prihajajo k nam pod okriljem narodne trobojnice nemškutarit. Ni čuda torej, da se tuk. nemškutarija tako bohotno širi, saj jo podpira celo društvo, ki se ponaša z naslovom »narodno«. Kdo naj se čudi, ako se pri takih razmerah igra pri nas po gostilnah »Heil dir im Siegekranz,« in da popotnik sprašuje, ali sploh še eksistirajo narodnjaki v Poljčanah? Gg. Zvonarjem priporočamo več narodne zavesti in discipline, četudi izgube vsled tega ničvredne simpatije nemškutarjev. Proč s suženjsko mentaliteto! Kajti časi nemškega gospodarstva se nikdar več ne vrnejo!
VIR: Jutro
