3. oktober
Danes goduje ŽARKO
Ime Žarko je južnoslovansko ime, tvojeno s pripono -ko k besedi žar. Žarko je ime, ki pomensko ustreza latinskemu Candidus, slovensko Kandid, ki izhaja iz latinskega pridevnika candidus v pomenih »bel, bleščeče bel, snežnobel, žareč, svetel, pošten, neprisiljen«.
Moške različice imena: Žar, Žare, Žarimir, Žaro, Žaromil.
Ženske različice imena: Žara, Žarica, Žarka.
3. oktober
KRALJEVINA SHS SE PREIMENUJE V KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo.
3. oktober 2023
Z MOPEDOM TOMOS PO EVROPI
3. oktobra 2023 je Društvo upokojencev Zgornja Ložnica v svojih prostorih pripravilo zanimivo potopisno predavanje. Rudi Pečovnik in Branko Vele sta namreč predstavila njuno potepanje z motornimi kolesi Tomos po Evropi. S svojim pripovedovanjem sta obiskovalce vrnila v sedemdeseta leta preteklega tisočletja, ko sta se kot mlada fanta odločila, da se s svojima motorjema Tomos odpravita na “potep” po Evropi. Na svojem “potepanju” sta tako obiskala številne evropske države.
Potovati po Evropi v tistih časih ni bilo tako samoumevno in enostavno, kot je to dandanes. Del Evrope, predvsem tisti vzhodni, je bil zaprt z žičnimi ograjami, del pa tudi z visokim zidom, kot npr. Berlinski zid. Tudi prestopi meja niso bili vedno in povsod enostavni, saj sta se srečala s številnimi težavami in neprijetnostmi. Kljub vsemu sta prevozila preko 4000 km. Med potjo sta doživela marsikaj, smešne in manj smešne, pa tudi zelo resne trenutke, sploh v krajih vzhodnega dela Evrope.
Rudi Pečovnik je med potovanjem pisal dnevnik, ki je bil nato podlaga za potopisna predavanja in knjigo Z mopedom Tomos po Evropi.
Predavanje je povezovala Sonja Arbeiter.
VIR: Povzeto po zapisu Jožice Smogavec na spletni strani DU Zgornja Ložnica
FOTO: Rudi Pečovnik, Branko Vele in povezovalka predavanja Sonja Arbeiter (Arhiv DU Zgornja Ložnica)
NOV MEDNARODNI USPEH VOKALNE SKUPINE VIVERE
Pevke vokalne skupine Vivere iz Slovenske Bistrice, katerih umetniška vodja je Nadja Stegne, so se od 3. do 6. oktobra udeležile 7. mednarodnega tekmovanja Bratislava Cantat 2019, na katerem so sodelovali zbori iz sedmih evropskih držav (Slovaške, Češke, Madžarske, Romunije, Nemčije, Irske in Slovenije). Vivere so prejele dve zlati priznanji in pokala ter zmagi v kategorijah ljudska pesem in male vokalne skupine od štiri do devet pevcev; 95 točk v kategoriji ljudska pesem je bil drugi najboljše ocenjen nastop na tekmovanju.
VIR IN FOTO: Informator
DESETLETNICA 2. OŠ SLOVENSKA BISTRICA
Z zaključno prireditvijo 3. oktobra 2018, s praznovanjem 10. rojstnega dneva, so na 2. osnovni šoli v Slovenski Bistrici sklenili niz dogodkov, posvečenih temu jubileju. Šola je pred desetletjem nastala zaradi prostorskih težav in preveč učencev na samo eni šoli v razvijajočem se in dinamičnem mestu. V času od nastanka se je šola z uspehi in dobro povezanostjo z okoljem zelo izkazala in se, kot je povedal slavnostni govornik, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, odzvala na izzive časa. Odlikujejo jo nadpovprečni rezultati pri učnem delu, uspehi na tekmovanjih na državni in celo mednarodni ravni, učenci so uspešni tudi na kulturnem, športnem in humanitarnem področju. Njena posebnost je skrb za poklicno usmerjanje, zato že tradicionalno na šoli organizirajo sejem poklicev in učencem tudi praktično predstavijo čim širšo paleto aktualnih, perspektivnih poklicev.
Na slovesnosti, ki so se je ob učencih in starših udeležili tudi predstavniki šolskega ministrstva, Zavoda za šolstvo RS, ravnatelji sosednjih šol in predstavniki lokalne skupnosti, so učenci in mentorji skozi pesem in ples prikazali bogat spekter dejavnosti na šoli. Zbrane je nagovorila ravnateljica Sonja Arbeiter, opisala prvo desetletje delovanja in izrekla pohvalo učencem in delavcem šole. K sodelovanju pri pripravi programa so povabili tudi nekdanje učence in uspešne glasbenike, Ano Pučnik, Uršo Kraševac in Miho Govediča. Kot se za rojstnodnevno proslavo spodobi, so učenci in delavci šole vse goste povabili v prekrasno šolsko avlo in jih pogostili s prigrizki in pecivom, ki so ga pripravili sami.
Že v dopoldanskem času pa so prav vsi učenci šole, skoraj 460 jih je, sodelovali pri razrezu praznične torte. Še pred zaključno prireditvijo so na šoli pripravili pestro razstavo slikovnega materiala iz arhiva šole in izdali poseben zbornik ter v njem v besedi in sliki prikazali svojo kratko, a uspešno delo. Ker se število otrok v mestu in na šoli povečuje, na šoli in v županski pisarni že tečejo aktivnosti za dograditev šolske kuhinje in dozidavo učilnic ter drugih šolskih prostorov.
VIR: Janez Ülen, Informator
FOTO: Igor Mlakar
LITERARNI VEČER Z VESNO MILEK
V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica so v ponedeljek, 3. oktobra 2016, izvedli literarni večer s pisateljico, igralko, novinarko in publicistko Vesno Milek. Vesna, ki je danes eno najuglednejših novinarskih peres na Slovenskem, je predstavila svojo novo knjigo z naslovom Razpoložena za Pariz. Pisateljica in novinarka je ena najbolj markantnih dam našega medijskega prostora. Kot je zapisal Mitja Čander, Vesna ostaja provokativna.
Poleg tega, da piše literaturo, je poznana predvsem kot avtorica mnogih odličnih intervjujev v Sobotni prilogi Dela, nekoč tudi kot pisateljica aktualnih kolumen v Poletu. Gledališko občinstvo je navdušila v Pandurjevih Sto minutah, sicer pa je kot novinarka delala tudi na televiziji ter se poskusila v filmu.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
SLOVESNOST OB 25-LETNICI ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJ NA ANČNIKOVEM GRADIŠČU
Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor in Zavod za kulturo Slovenska Bistrica sta v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki potekajo na temo prazniki, organizirala slovesnost in srečanje članov raziskovalnih taborov ob 25. obletnici začetka arheoloških izkopavanj na Ančnikovem gradišču.
Sicer pa Pohorje skriva še nešteto drugih, bolj ali manj odkritih kulturnih spomenikov naših prednikov, med Pohorci pa še vedno krožijo bajke o skrivnostnih bitjih, ki živijo v tolmunih, potokih in gozdovih.
Kulturni program, ki je obiskovalce popeljal v pohorsko preteklost, so pripravili Tinjčani, Andreja in Milan (na fotografiji) pa sta s svojo hudomušno govorico prikazala življenje, kakršnega so živeli tam gori nekoč pastirji.
Seveda ni šlo brez Tinjske himne, ki so jo je zapeli Tinjski pevci.
Tinski šolarji so zapeli tudi Kekčevo pesem.
Sicer pa so navzoče nagovorili Srečko Štajnbaher z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, vodja in mentorica izkopavanj Mira Strmčnik Gulič ter direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Herta Žagar.
Ob ogledu gradišča, stiskih rok tistih, ki so nekoč orali ledino tam gori na Pohorju, prijateljskem klepetu, navdušenju nad lepoto pohorske pokrajine so druženje in slovesnost zaokrožili tinjski folkloristi, ki oživljajo stare običaje in skrbijo za to, da ti ne bi bili pozabljeni.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
OTVORITEV KNJIŽNICE KEBELJ
To je najvišje ležeča enota Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, saj leži na okoli 710 m nadmorske višine. V večnamenskem domu krajanov je zraven gasilskega doma in telovadnice dobila svoj prostor tudi 50 m2 velika knjižnica.
Redni obiskovalci so predvsem otroci, ki si radi izposojajo knjižnično gradivo, z veseljem pa obiskujejo tudi ure pravljic, različne delavnice in prireditve, ki jih zanje pripravljamo. Pogosto nas obiščejo tudi otroci iz vrtca. Zanje ob koncu šolskega leta pripravimo podelitev Bralne značke – otroci radi prisluhnejo interpretaciji pravljice, vzgojiteljica pa jim podeli knjižne nagrade. Že tradicionalno v spomladanskem mesecu povabimo na Kebelj ustvarjalce z različnih področij, ki s svojim nastopom razveseljujejo otroke.
VIR: Aleksandra Repnik Merc
FOTO: Arhiv Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
NAJ SE ŠTUHČEV DOM SESEDE?
Moralna podpora občine
Ko je že vse kazalo, da se bodo bistriški svetniki odločili pomagati najemnikoma Štuhčevega doma pri Treh kraljih, je nenadoma zapihal drug veter
Andrej Markovič, eden od dveh najemnikov Štuhčevega doma pri Treh kraljih – pred letom sta ga za obdobje deset let najela skupaj z Mirom Križmanom, solastnikom v podjetju BIMM – je bil med današnjo razpravo bistriških svetnikov že skoraj (sveto) prepričan, da jima bo pri obnovi doma pomagala tudi slovenskobistriška občina.
Čeprav je že spomladi v razgovoru s predstavniki občine izvedel, da ta ni lastnik doma in zato tudi nima posebej (!?) izoblikovanega mnenja, kaj z domom sploh narediti, je Markovič tokrat namreč poskušal svetnike prepričati, da gre vendarle za skupno turistično naložbo: »Spomladi, takoj po dokaj uspešni zimski sezoni, sva začela obnavljati zgornje prostore starega dela Štuhčevega doma in takrat sva ugotovila, da je lesene stropove načela goba in jih je treba zamenjati. Ob vsem, kar je nujno treba storiti v domu, nama je denarja za to delo zmanjkalo in odločila sva se za najem kredita v višini petih milijonov tolarjev, ki naj bi jih Hmezad banki vrnila v šestih letih. Težava je v tem, da banka poleg garancije Planinske zveze Slovenije, ki je lastnica doma, želi še garancijo občine Slovenska Bistrica.«
Še preden so se svetniki začeli opredeljevati, je občinski tajnik Milan Ozimič poudaril, da gre za res problematično situacijo, saj še vedno ni urejeno lastništvo: »Občina po statutu lahko daje poroštva le ustanovam, ki jih je sama ustanovila. Nekaj možnosti se kaže za tisti del doma, ki je predmet delitvene bilance s Svetozarevim, vendar tam občina ni vpisana v zemljiško knjigo. Mogoče bi kot garancija lahko služila tista sredstva, ki jih imamo mi vezana pri tej banki, in sicer za investicije v kmetijstvu.« V razpravi je vse kazalo, da bodo bistriški svetniki našli možnosti, kako pomagati najemnikoma na Pohorju, še posebej, ko je mag. Darjan Gradišnik izjavil, da tudi v najslabšem primeru občina nič ne izgubi. Po Ozimičevem vprašanju, ali so svetniki res za pomoč pri oživljanju Treh kraljev, je Rudi Vorša menil, da bi bilo še najbolje, ko bi občina in investitor sklenila pogodbo o namenski porabi denarja.
Naposled pa so se občinski svetniki odločili povsem v nasprotju z razpravami – na predlog Milana Ozimiča so sprejeli sklep, v katerem pravijo, da ni zakonske osnove za zavarovanje kredita, s pristavkom, da lahko investitorja računata na moralno podporo občine.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Štuhčev dom priTreh kraljih je potreben temeljite obnove, občina Slovenska Bistrica pa najemnika le moralno podpira (Večer)
BISTRIŠKA MODNA REVIJA
Danes zvečer bo aktiv ZM trgovskega podjetja Planika v Slovenski Bistrici v domu kulture pripravil prvo modno revijo s trgovskim plesom
Mladinski aktiv so v tem podjetju ustanovili komaj pred nekaj meseci, vendar se je že takoj v začetku spoprijel s pomembnimi nalogami. V poletnih mesecih so prevzeli ureditev prvega odprtega prostora za zbiranje bistriške mladine. Medtem ko so v tem obdobju izvedli že nekaj pomembnih delovnih akcij, so bili uspešni tudi na družbenopolitičnem področju. Sedaj pa so se odločili še za izvedbo modne revije s trgovskim plesom.
Organizatorju, vodstvu mladinskega aktiva Planika je uspelo vzbuditi zanimenje za revijo tudi med številnimi delovnimi organizacijami na področju občin Slov. Bistrica in Maribor in si tako zagotoviti del potrebnega denarja.
Manekeni, ki so jih izbrali iz vrst mladih Bistričanov, bodo prikazali številne jesenske in zimske modele sodobnih in praktičnih oblačil, ki jih je mogoče kupiti tudi v vseh trgovinah z oblačili v Slov. Bistrici. Mladi iz Planike so prepričani, da bo prireditev povezana s trgovskim plesom, opravičila njihovo prizadevanje.
VIR: V. M., Večer
50-LETNICA OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Danes ob 15. uri se bo ponovno sestala komisija za pripravo proslav ob 50-letnici oktobrske revolucije z vsemi predstavniki drugih krajev v občini; tako bo izdelan skupen spored praznovanj v občini Slovenska Bistrica ob tej pomembni obletnici.
VIR: Večer
SPODNJEPOLSKAVČANI NAJBOLJŠI SADJARJI
Sadjarji s Spodnje Polskave so dobili za svoje razstavljeno sadje na Mariborskem tednu leta 1934 poleg še šestih sadjarskih podružnic iz Slovenskih goric in Ruš najboljšo oceno, naziv vzoren sadjar pa so podelili Spodnjepolskavčanu Jožetu Rajšpu, ki je z dovoljenjem uprave Dravske banovine tudi prodajal sadike različnega sadnega drevja. Leta 1936 jih je ponujal kar 3000.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je župan Slovenske Bistrice in ustanovitelj tovarne olja ALBERT STIGER
Albert Stiger (tudi Štiger) se je rodil 3. oktobra 1847 v Slovenski Bistrici. Nekaj časa je prebival v Parizu (Francija).
Po smrti očeta Floriana (*1817 †1893, gl. Pongratz − rodbina) je leta 1904 ustanovil podjetje in pričel s proizvodnjo bučnega olja na obrtniški način. To je bil začetek delovanja sedaj uspešnega bistriškega podjetja ‘Tovarna olja Gea’. Takrat je postal tudi zakoniti naslednik firme ‘Florian Stiger in sinovi’ (Florian Stiger & Söhne). V njihovi firmi je med leti 1939−45 službovala tudi kasnejša prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka Laura Lešnik. V njihovi lasti je bila tudi tovarna gumbov Stiger in Meuz (Stiger & Meuz).
Albert Stiger je bil poročen z Leopoldino, rojeno Stepišnik, nečakinjo drugega lavantinskega škofa. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Ida Stiger, Florian *4. 12. 1885 in Maksimilijan *6. 5. 1889. Najstarejši sin dr. Florian Albert Stiger je leta 1920 umrl, zato je tovarno po očetovi smrti prevzela njegova sestra Ida.
Stiger je postal župan mesta Slovenska Bistrica leta 1893 in bil zaslužen za velik razvoj mesta na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V času njegovega županovanja so zgradili ceste do Zgornje Bistrice, Šmartnega na Pohorju, Črešnjevca in Laporja. Ob Vošnjakovi ulici so zgradili meščansko »nemško« šolo in povečali vojašnico, v kateri sta bila nastanjena dva eskadrona 5. dragonskega regimenta.
Kot poslanec štajerskega deželnega zbora je Stiger poskrbel, da so leta 1908 speljali železnico od železniške postaje na Črešnjevca do Slovenske Bistrice (obratovala je do leta 1966, ko so jo ukinili in odstranili železniške tire, op. ur.) in uredili cesto čez Klopce.
Bil je začetnik obrambe proti toči v svojih vinogradih v Kovači vasi. Italijani, navdušeni nad njegovimi iznajdbami streljanja z možnarji proti toči, so mu leta 1900 za ta dejanja podelili članstvo kavalirjev italijanske krone. Eden od časopisov je zapisal: »Povzdignil je veliko vas Slovensko Bistrico v majhno mesto«.
Leta 1902 so pri njegovem vinogradu gostili mednarodni vinogradniški kongres, dve leti kasneje pa je župan Stiger postal član viteškega reda Franca Jožefa.
Kako cenjen je bil med ljudmi, priča članek iz Slovenskega gospodarja leta 1926: »V torek, dne 14. februarja t. l., je doživelo naše mesto redko slavje. Jera Jelen, svojčas viničarka, rojena v Laporju pri Slovenski Bistrici, je obhajala na zelo prisrčen način svoj stoletni rojstni dan. Vsled svoje izvanredne pridnosti in delavnosti si je pridobila spoštovanje in naklonjenost tukajšnjega prebivalstva. Prav posebno jo je odlikovala velikodušnost in dobrotljivost tukajšnje obče spoštovane rodbine Albert Štiger. Na predvečer se ji je priredila podoknica. Naslednji dan se je odpeljala slavljenka v okusno okrašenem vozu v tukajšnjo župno cerkev, kjer se je opravila za njo sv. maša. Po službi božji jo je sprejela gostoljubna Štigerjeva hiša v navzočnosti vsega osobja k slovesnemu obedu. Bogato obdarovana od svojih dobrotnikov je odšla častitljiva starka v mestno ubožno hišo, kjer je njeno pravo bivališče. Jera Jelen je še trdnega zdravja in še opravlja lahka dela brez očal. Želimo ji še nadalje božjega varstva, pregostoljubni rodbini Štiger pa obilo božjega blagoslova.«
Albert Stiger je umrl 24. decembra 1933 v Slovenski Bistrici in je pokopan v družinski grobnici na bistriškem pokopališču.
Vir: biografski-sb.si
Rodil duhovnik, nabožni pisec in častni kanonik SIMON GABERC
Gimnazijo je obiskoval v Mariboru med leti 1853−61, nato tudi bogoslovje in bil posvečen v duhovnika 29. junija 1865.
Služboval je na Zgornji Polskavi (1865−66), Tinju kot kaplan (1866−67), na Keblju kot pomožni duhovnik (1867−68), na Zgornji Ložnici pri Sv. Venčeslavu kot provizor (1868), v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (kot kaplan), Slivnici pri Mariboru, pri sv. Barbari v Halozah, na Ponikvi (kot provizor) in kot župnik v Framu. Leta 1896 je postal knezoškofovski duhovniški svetovalec.
Od leta 1903 je bil predmestni župnik in dekan pri sv. Magdaleni v Mariboru. Leta 1909 je bil imenovan za častnega kanonika.
V ‘Slovenskem gospodarju’ je objavljal članke s področja sadjarstva in vinarstva ter leta 1895 napisal Gospodarske izkušnje sadjerejske, zlasti vinogradniške. V ‘Slovenskem prijatelju’ in ‘Duhovnem pastirju’ je objavljal pridige. Leta 1884 je izdal ‘Šmarnice’.
Pisal je največ člankov nabožne vsebine (Nedokončana premišljevalna knjiga za bolnike ‒ iz govorov bolnikom mariborske bolnišnice).
Simon Gaberc je umrl 12. januarja 1916 v Mariboru.
Vir: biografski-sb.si
