12. oktober
Danes goduje MAKSIMILIJAN (MAKS)
Tako ime Maksimiljan kot tudi Maksimilijan izhajata iz latinskega imena Maximilianus. To razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Maximus ali kot zloženko iz latinskih imen Maximus in Aemilianus. Ime Maxsimus povezujejo z latinsko besedo maximus v pomenu »največji, zelo velik«. Ime Aemilianus, slovensko Emilijan, pa je izpeljanka iz rimskega rodovnega imena Aemilius z domnevnim pomenom »posnemovalec; tekmec v ljubezni«
Moške različice imena: Maks, Makse, Maksel, Maksi, Maksim, Maksimilijan, Maksimir, Makso.
Ženske različice imena: Maksa, Maksima, Maksimilijana, Maksimiljana.
12. oktober
SVETOVNI DAN REVMATSKIH BOLEZNI
Svetovni dan revmatskih bolezni poteka vsako leto 12. oktobra, njegov namen pa je poziv k boljšemu razumevanju in ozaveščenosti o vplivu in posledicah revmatskih in kostno-mišičnih obolenj.
PONOSNO OPRAVLJAJO SVOJE DELO
Vaja potrdila dobro usposobljenost ekip v primeru nesreč
Gasilska zveza Slovenska Bistrica je danes na Treh kraljih izvedla dan operativnega gasilca in taktično vajo. Na njej so prikazali raznolikost današnjih gasilskih intervencij in uporabo sodobne tehnične opreme. Na vaji so predstavili usklajeno delovanje vseh, ki delajo na področju zaščite in reševanja. Poleg štirinajstih prostovoljnih gasilskih društev iz občin Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica in Makole so sodelovali reševalci Reševalne postaje Slovenska Bistrica, predstavniki območne enote Rdečega Slovenska Bistrica, enota Policijske postaje Slovenska Bistrica, vojaki 670. logističnega polka iz Vojašnice Vincenca Repnika Slovenska Bistrica in letos prvič kinologi Društva reševalnih psov Maribor. Štirje reševalni psi so namreč pomagali pri vaji, pri kateri so prikazali reševanje ponesrečenca pri požaru v naravi.
Precej zanimanja je pritegnilo tudi reševanje ponesrečencev iz hotela Jakec, ki ga je zajel velik požar. Gasilci so za reševanje z višine uporabili avtolestev in hidravlično reševalno ploščad. Na Dnevu operativnega gasilca so predstavili še zahtevno reševanje z višine z vrvno tehniko in ukrepanje ob množični nesreči z dekontaminacijo.
“Cilj vaje je bil več kot dosežen, to je povečevanje skupne usklajenosti v primeru večjih kompleksnih intervencij na našem območju. Vaja je pokazala usklajeno delovanje posameznih prostovoljnih gasilskih društev, kakor tudi optimalno uporabo razpoložljive tehnike. Tudi komunikacija, poveljevanje, vodenje in sama realizacija vaje so bili na zavidljivo visoki ravni, kot se od društev na našem območju tudi pričakuje,” zadovoljno ugotavlja Franc Ačko, predsednik Gasilske zveze Slovenske Bistrica. Ačko je še dodal, da gospodarno ravnajo z opremo, jo znajo uporabljati in so ustrezno usposobljeni. Poleg tega se zavedajo svoje odgovornosti in delo s ponosom opravljajo.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Na vaji so preizkusili tudi hidravlično reševalno ploščad PGD Poljčane (Tomaž Ajd)
RAZSTAVA BUČ VELIKANK V OPLOTNICI
Društvo gojiteljev buč velikank vabi na razstavo buč velikank, ki bo na ogled danes, 12. oktobra, in v nedeljo, 13. oktobra, pred graščino v Oplotnici. Ogledali si boste lahko zmagovalne buče z 9. državnega tekmovanja v Mozirskem gaju.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Aleš Pliberšek z bučo velikanko, težko 380 kg (Spletni portal novice.si)
ODPRLI POSLOVNI CENTER INPOS
Celjsko podjetje Inpos je v novi industrijski coni odprlo velik tehnični in gradbeni center. Direktor firme Ivan Pfajfar je povedal, da pokriti del centra meri 3800 kvadratnih metrov, zunanji pa dobrih 4000 kvadratnih metrov. Naložba je vredna šest milijonov evrov, center pa so zgradili v dobrih treh mesecih. Inpos je podobna centra doslej zgradil v Sevnici in Celju. Bistričani in prebivalci okoliških krajev bodo lahko v eni trgovini kupili elektroinštalacijski material, vodovodne naprave, orodje, gradbeni material, barve in lake ter gospodinjske aparate. V novem centru, stoji blizu bistriške obvoznice, bo zaposlenih med 25 in 30 ljudi.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
GIMNAZIJCI PRI SOSEDIH
Dijaki bistriške gimnazije se bodo kmalu vrnili iz Madžarske. Šestnajst dijakov tretjega in četrtega letnika je odpotovalo v mesto Eger, kjer se pod okriljem evropskega projekta Socrates Comenius izobražujejo na jezikovnem in zgodovinskem področju. Na Madžarskem bodo gimnazijci spoznali madžarski jezik, zgodovino Madžarov in izdelali koledar, ki bo prikazoval zgodovino krajev in njihovih grbov. Projektna naloga mladih Bistričanov ima naslov Grbi skozi čas.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
AKCIJSKA PRODAJA
Akcijska prodaja odprtega rdečega vina (modra frankinja in žametna črnina) in jabolk sorte zlati delišes
Obveščamo potrošnike kakovostnega vina, da je možno v Kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica, tozd Lastna kmetijska proizvodnja, dnevno od 6. do 14. ure in v sredo od 6. do 16. ure, razen sobote in nedelje, kupiti odprto rdeče vino (modra frankinja in žametna črnina) po ceni 1500 din za liter.
Prav tako obveščamo, da prodajamo jabolka za ozimnico, sorto zlati delišes, po zelo ugodni ceni 750 din za kilogram.
VIR: Večer
BISTRIŠKA MLADINA V PRIPRAVAH NA 3. KONFERENCO ZKJ
Mladina občine Slov. Bistrica v pripravah na 3. konferenco ZKJ, ki bo obravnavala probleme mladih, ne stoji ob strani. V prvi polovici oktobra bodo v vseh aktivih ZM v občini organizirali široke razprave o tezah za pripravo dokumentov za konferenco.
Ob tej priložnosti bodo obravnavali tudi problematiko dejavnosti mladih v posameznih krajevnih organizacijah in nato s temi seznanili OK ZMS Slov. Bistrica.
Sklepe in predloge, ki jih bodo obravnavali aktivi ZM, bo preučili na prvi skupni seji občinskih konferenc ZK in ZM ter jih nato poslali RK ZMS.
Pričakujejo, da se bo tako razprava o tezah za priprave na 3. konferenco ZKJ o mladini, udeležilo nad 1000 mladih iz občine Slov. Bistrica.
VIR: V. H., Večer
12. oktober 1946
ZLATA POROKA
Dne 12. oktobra 1946 sta obhajala zlato poroko – 50-letnico vzornega zakonskega življenja – tukajšnja farana Trunkl Gašpar in njegova žena Neža, roj Leskovar, v navzočnosti njunih sinov in hčera, vnukov in vnukinj. Trunkl Gašpar je bil dolgo vrsto let soliden obrtnik – kolar in hišni posestnik v našem mestu, soproga Neža pa mu je bila vseh 50 let zvesta zakonska žena.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Zlata poroka Trunkl Gašparja in Neže (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
Ustrelijo na smrt obsojenega DRAGA TOMAŽIČA – CIGOTA
Drago Tomažič, z ilegalnim imenom Cigo, se je rodil 28. januarja 1914 na Velikem Tinju.
Leta 1942 se je priključil vaškim stražam, in sicer njenim mobilnim enotam v Štajerskem bataljonu in Legiji smrti. Malo pred kapitulacijo Italije se je pridružil četnikom (plavogardistom).
Partizani so ga 10. septembra 1943 v Grčaricah zajeli, ga na »kočevskem procesu« obsodili na smrt in ga 12. oktobra 1943 pri Mozlju ustrelili.
Pred smrtjo je napisal poslovilno pismo, ki ga je naslovil na svojo sorodnico, soprogo Edvarda Kocbeka (slovenski pisatelj, pesnik in politik, *1904 †1981, op. ur.):
»Draga gospa Kocbekova!
Oprostite, da se v svojih poslednih trenutkih življenja obračam na Vas, to pa iz razloga, ker se tu nimam na nikogar drugega.
Najvljudneje Vas prosim, da sporočite mojim domačim zadnje pozdrave. Tolmačite jim, da sem v mislih na nje umrl – zadnji moji vzdihljaji so mama – oče.
Sporočite jim da sem se spravil preje z Bogom, prepričan sem da me čaka tam brat Maksel. Naj me ohranijo v dobrem spominu.
Sprejmite tople in zadnje pozdrave
od Tomažič Dragota«
VIR: biografski-sb.si
Umrla je učiteljica in kulturna delavka ANA SERNEC
Ana Sernec, mlajša sestra Sernec Josipa in Sernec Janka st., se je rodila 1. junija 1847 v Slovenski Bistrici v znani družini Sernec mlinarju Janezu in Ivani, rojeni Reybauer, ki sta se v Slovensko Bistrico priselila iz Malečnika.
Izšolala se je za učiteljico in učila tudi na bistriški štirirazredni dekliški šoli. Od leta 1868 je sodelovala pri predstavah Slovanske čitalnice v Mariboru.
Ana Sernec je umrla 12. oktobra 1940 v Mödlingu (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si
BISTRIŠKI GARNIZON NA MANEVRIH
Maneverske borbe za Dravo
Pravkar zaključeni manevri so bili poslednja »visoka šola« vojaške izobrazbe mladeničev, ki so že na dosluženju svojega kadrovskega roka. Za to je bil namen manevra, da pokaže vso pripravljenost, sposobnost in vztrajanost edinic za delo pod okolnostmi, kakršne so v resnici v vojni. S to poglavitno zamislijo in s takim ciljem je bil v štabu dravske divizije projektiran v okolici Ptuja manever, na katerem so bili mariborski garnzion s 45. p. p. in 32. atr. polkom, celjski s 39. p. p., slovenjebistriški z divizijo konjeniške artiljerije in ljubljanski garnizion (ratni bataljon), ki so ga tvorili bataljon 40. p. p. Triglavskega, kolesarski bataljon, vod bolničarjev in sekcija pekarnske čete ter izvidniška letalska eskadrila.
VIR: Jutro
FOTO: Pri vrhovnem vodstvu manevrov: divizijonar g. general Sava Tripkovič zasleduje razvoj borbe ob Dravi,
šef generalnega štaba g. generalštabni polkovnik Todor Miličevič diktira naredniku Logarju nove naredbe (Jutro)
NEMŠKUTARSKI DUH V SLOV. BISTRICI
Prejeli smo zopet lepo vest, o nemškutarskem duhu sodnega uradništva iz Slovenske Bistrice. Pisarniški vodja Hudritz je po prevratu vsled prošnje nekega Slovenca ostal naj tej sodniji po dolgem obotavljanju dat tudi svoje otroke v slovensko šolo, letos, ko se čuti že na gorkem pod patronanco; nemškutarskega vodje Pirnata, pa je poslal svojo hčerko v Maribor v nemško šolo. — Lepo mora izgledati v uradih te slovenjebistriške sodinje!
VIR: Tabor
Rodil se je zdravnik SIMON JAGODIČ
Simon Jagodič se je rodil 12. oktobra 1892 v župniji Veliko Tinje.
Bil je široko razgledan zdravstveni delavec z izrednim socialnim čutom in smislom za preventivno medicino.
Ker je moral med 1. svetovno vojno zaradi odhoda na fronto prekiniti študij medicine, je bil promoviran šele leta 1919 v Pragi (Češka).
Med obema svetovnima vojnama je sodeloval v vseh pomembnih slovenskih društvih v Slovenski Bistrici (Sokol, Planinsko društvo, Lovsko društvo idr.).
Jagodič ima veliko zaslug pri ureditvi prvega vodovoda v Slovenski Bistrici, ki je zajemal vodo pod Pohorjem, in pri modernizaciji javnega kopališča ter bazena.
Med 2. svetovno vojno je prihajal zdravit bolne partizane na Pohorje, jim dostavljal sanitetni material in druga zdravila. Nemci so ga zaradi te dejavnosti izgnali v Šlezijo. Ko se je po vojni vrnil v Slovensko Bistrico, je organiziral okrajno zdravstveno službo in postal prvi izvoljeni predsednik občinskega ljudskega odbora Slovenska Bistrica. Do upokojitve je bil tudi upravnik zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Nasledila ga je Štefka Hribar.
V Slovenski Bistrici je deloval 38 let.
Simon Jagodič je umrl 16. oktobra 1967 v Ljubljani, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si