14. oktober
Danes goduje VESELJKO
Ime Veselko je tvorjenka na -ko iz imena Vesel. To je nastalo iz pridevnika vesél. Ime Vesel pomensko ustreza latinskima imenoma Hilarius, slovensko Hilarij in Gaudentius, slovensko Gavdencij.
Moške različice imena: Vesel, Veselin, Veseljko, Vesko, Veso.
Ženske različice imena: Veselka, Veselina, Veselinka, Veseljka.
14. oktober
SVETOVNI DAN STANDARDIZACIJE
Organizacije za standardizacijo po vsem svetu vsako leto 14. oktobra obeležujejo svetovni dan standardizacije kot poklon tisočim sodelujočim strokovnjakom, ki pripravljajo prostovoljne standarde. S tem se krepi zavest o pomenu standardov pri rasti gospodarstva in razvoju družbe.
Standardizacijo izpostavljajo kot pomembno orodje za oblikovanje bolj pravične in trajnostno usmerjene družbe, ki v ospredje postavlja blaginjo vseh.
Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU), ki so nosilci mednarodne standardizacije, so ob svetovnem dnevu izpostavile povezanost standardizacije s cilji trajnostnega razvoja. “Z uporabo mednarodnih standardov lahko vsak postane del rešitve,” so zapisali na spletnih straneh svetovnega dneva.
PREMEŠČEN, KER SE JE HUDOVAL NA SLUŽBENEGA PSA
Policista vodnika službenega psa iz Maribora nezakonito premestili na Policijsko postajo Slovenska Bistrica
O nezakonitih premestitvah znotraj policije smo v Večeru pred časom že pisali, posebej smo izpostavili Policijsko upravo Celje, čeprav so nezakonite premestitve, o čemer pričajo mnoge sodbe, problem znotraj celotne policije. Čeprav so nam tedaj pri policiji zatrjevali, da nezakonitih premestitev znotraj policije ni, smo tedaj objavili tudi nekatere sodbe, ki govorijo v korist nezakonito premeščenih policistov. O nezakonitih premestitvah poročata tudi oba policijska sindikata. Nezakonite premestitve pa se očitno dogajajo tudi znotraj Policijske uprave Maribor, kar priča zelo sveža sodba mariborskega delovnega sodišča. Iz Maribora v Slovensko Bistrico Tokrat sta je na zatožni klopi sodišča znašla notranje ministrstvo in policija zaradi tožbe policista, čigar premestitev na drugo delovno mesto je bila po njegovem mnenju nezakonita. To je septembra letos ugotovil senat treh sodnikov na delovnem sodišču v Mariboru. Sodišče je notranjemu ministrstvu oziroma policiji naložilo, da policista nemudoma vrne na njegovo staro delovno mesto, in sicer na Policijsko postajo vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor. Poleg tega morajo policisti povrniti vse sodne stroške. Sodba še ni pravnomočna. Policist je tožil svoje delodajalce, ker je bil novembra lani brez njegovega soglasja premeščen na drugo delovno mesto, in sicer na Policijsko postajo Slovenska Bistrica. Pri policiji so v sklepu o premestitvi zapisali, da so ga premestili zaradi učinkovitejšega dela na tej postaji, kar pa ne drži, saj je bil v resnici premeščen zaradi disciplinskega postopka, ker naj bi bil nestrokovno ravnal s službenim psom na svojem starem delovnem mestu na Policijski postaji vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor. Policist se je zaradi nezakonite premestitve pritožil tudi na vladno komisijo za pritožbe, ta pa je njegovo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Policist je na sodišču povedal, da je bil premeščen v Slovensko Bistrico, ker sta bila zoper njega uvedena disciplinski postopek in postopek po zakonu o živalih – vse je končalo v policistovo korist -, ne pa zaradi učinkovitejšega dela na Policijski postaji v Slovenski Bistrici, kjer dela sploh ni poznal, saj je bil deset let vodnik službenega psa. Kot priča je bil zaslišan tudi komandir Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor, ki je predlagal policistovo premestitev, in sicer le zaradi incidenta s psom, sicer njegove premestitve ne bi predlagal. Menil je, da bo delodajalec, notranje ministrstvo, policista premestil le, če bo v disciplinskem postopku spoznan za krivega nestrokovnega ravnanja s psom, ko naj bi se bil po neki vaji hudoval na psa, da bi jo lahko bolje opravil. Razlog za premestitev je bil neustrezen Sodišče je ugotovilo, da je bila policistova premestitev na Policijsko postajo Slovenska Bistrica nezakonita in da je bil premeščen le zaradi incidenta s psom, ki je bil obravnavan disciplinsko in sodno ter se končal v policistovo korist. Zakon o javnih uslužbencih v prvem odstavku 147. člena pravi, da se lahko javnega uslužbenca v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja uslužbenca) ali s soglasjem uslužbenca oziroma na njegovo željo. V primeru premestitve brez soglasja uslužbenca mora delodajalec natančno pojasniti vse razloge, zakaj je bil premeščen. V konkretnem primeru pa notranje ministrstvo v obrazložitvenem delu o premestitvi omenjenega policista ni pojasnilo, kako bi njegova premestitev na Policijsko postajo Slovenska Bistrica pripomogla k učinkovitejšemu delu na tej policijski postaji. V sklepu piše le, da je bila policistova premestitev nujna zaradi delovnih potreb, ker je pač tako ocenil policistov predstojnik. To pa je po zakonu o javnih uslužbencih premalo, zato je bil sklep o premestiti policista nezakonit, meni sodišče. Notranje ministrstvo mora torej policista nemudoma premestiti nazaj na njegovo prejšnje delovno mesto, na Policijsko postajo vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor, ter mu priznati vse pravice, ki izhajajo iz tega delovnega razmerja.
VIR: Damjana Žišt, Večer
FOTO: Fotografija je simbolična (Policija)
TISOČ PANORAM
Ogledalo časa med Pohorjem in Halozami je tudi tednik Panorama, ki od leta 1990 neprekinjeno izhaja v Slovenski Bistrici.
Urednik časopisa Bojan Sinič je povedal: “Nekoč ena sama velika občina, danes so štiri. Za uredništvo so nadvse pomembni bralci in bralke, za katere časopis tudi ustvarjamo.” Konec tega meseca bodo izdali tisočo številko in njen izid proslavili v sproščenem duhu. Med več dogodki bo tudi razstava karikatur Uroša Čoža. Tednik Panorama je znan tudi po posebnih akcijah: ljudje so si zapomnili njegovo vlogo med osamosvojitveno vojno, zdaj pa obujajo pisateljski Štatenberg.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
VARNE TOČKE ZA OTROKE
Občina Slovenska Bistrica je štirinajsta med 210 slovenskimi občinami, ki je odprla varne točke za otroke. Anketa, ki so jo pobudniki projekta izvedli z mladimi, je opozorila, da se v stiski najprej zatečejo k staršem, na ulicah pa želijo videti več policistov. Potemtakem je res, kar trdi vodja projekta Ljubica Zgonec Zorko, da tudi Slovenska Bistrica potrebuje varne točke. Anketo so izvedli med 341 osnovno- in srednješolci in podatki so pokazali, da je skoraj petina otrok in mladih doživelo neprijetnosti ali nasilje v okviru šole in prostorov okoli nje. Otroci se v stiski pogosto zatečejo k staršem, sledijo prijatelji, medtem ko mladostniki pomoč iščejo tudi v mladinskem centru. In prav tega v Slovenski Bistrici ni več, zato je Zorkova dejala, da ga bo treba čim prej odpreti. V mestu je zdaj deset varnih točk, Bistričani si želijo, da bi mesto postalo otrokom prijazno Unicefovo mesto. Varne točke so v treh lekarnah, knjižnici, zdravstvenem domu, na policiji, v cvetličarni Cvet in trgovini Muri, Fotu Brbre in internatu OŠ Minke Namestnik – Sonje.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
VSI STAVIJO NA ENEGA KONJA: NA PROJEKT ALUREG
Župansko funkcijo v občini Slovenska Bistrica želijo dobiti Lilijana Remich, Bojan Fajs, Irena Majcen, Jože Kavkler in Dušan Detiček
Ekonomistka Lilijana Remich (DS) je najmlajša, mag. Jože Kavkler (SDS) pa s 66 leti najstarejši kandidat med peterico. Agronomka in sedanja županja Irena Majcen (SLS, NSi, DeSUS) je med vsemi najbolj znana, učitelj Bojan Fajs (LDS) pa najbolj bojevit, je namreč podpredsednik Boksarske zveze Slovenije, sindikalist in občinski svetnik Dušan Detiček (SD) pa je vnet zagovornik javnega zdravstva. Pri predstavitvi županskih kandidatov bistriške občine upoštevamo vrstni red, ki ga je določil žreb lokalne volilne komisije.
Lilijana Remich je diplomirana ekonomistka, rojena leta 1973, v Slovensko Bistrico se je preselila leta 2001, je poročena in nezaposlena. Pred diplomo je študirala na pedagoški fakulteti in poučevala na OŠ.
Bojan Fajs je učitelj praktičnega pouka sadjarstva in vinogradništva in absolvent visokošolskega študijskega programa na mariborski kmetijski fakulteti. Je poročen, z ženo Albino skrbita za tri hčerke, je predsednik bistriške LDS in predsednik Boksarskega kluba Slovenska Bistrica.
Irena Majcen, dosedanja županja, stopa v volilni boj skupaj s strankami SLS, NSi in DeSUS, podporo pa ji je izrazil tudi SMS.
Jože Kavkler je Bistričanom ostal v spominu po svojem političnem uporu, ko je bil direktor v tovarni Impol. “Slovenski Bistrici sem se oddolžil tako, da sem v Impolu ohranil polovico proizvodnje. Ta bi morala v bivši TGA Kidričevo,” v predvolilni kampanji opozarja Kavkler.
Dušan Detiček je znan sindikalni aktivist. Zdaj dela v podravski regijski organizaciji ZSSS. Predtem je delal v Metalni in Impolu. Je višji upravni delavec, poročen, rojen leta 1947, v zakonu sta se rodila dva sinova.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Zgoraj levo Lilijana Remich (Zdenko Kodrič), zgoraj desno Bojan Fajs (Zdenko Kodrič), spodaj levo Irena Majcen (Janko Rath),
spodaj v sredini Jože Kavkler (Zdenko Kodrič) in spodaj desno Dušan Detiček (Nada Ravter)
KAJ JE ALUREG?
Projekt Alureg zajema tri področja: izobraževalno, industrijsko in tehnološko-raziskovalno. V njem so zbrane razvojne pobude, s katerimi naj bi se Slovenska Bistrica prebila v razvojni vrh Slovenije. Bistričani so za Alureg že rezervirali 120 hektarjev zemlje ob avtocesti Maribor–Ljubljana. V njegovem kompleksu naj bi zgradili visokošolski center, podiplomsko šolo, tehnološki park in visokotehnološka mala in srednje velika podjetja. Slovenska Bistrica ima dokaj trdne temelje za razvoj učinkovitih družb, povezanih s proizvodnjo aluminija, gradbeništvom, strojegradnjo, avtomobilsko industrijo in proizvodnjo embalaže. Projekt je vreden 200 milijonov evrov. K temu je treba dodati še informacijo ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, ki je avtorjem projekta ob nedavnem obisku Slovenske Bistrice povedal, da je država Alureg umestila znotraj načrtovanega gospodarsko logističnega centra Oreh v občini Hoče-Slivnica.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Tako projekt Alureg vidijo načrtovalci iz raziskovalno-informacijskega centra in Impola (Zdenko Kodrič)
POLOVICA ČRNOGRADITELJEV SE JE USTRAŠILA
V občini Slovenska Bistrica je depozit za svoje črnogradnje plačalo 65 ljudi. Največ so na ta način reševali stanovanjske hiše in gospodarske objekte. Kar v polovici primerov pa sicer dovoljeno gradnjo vkpanih gospodarskih kleti, za kar so potrebna dovoljenja dobili, a so brez soglasij le-te potem nadzidali. V Slovenski Bistrici ocenjujejo, da je črne gradnje na ta način legalizirala polovica črnograditeljev.
Nobeno od bistriških podjetij se plačilu akontacije ni odzvalo, pa tudi na občini tovrstnih črnih gradenj nimajo evidentiranih.
VIR: (ps), Večer
BREZ KUHINJE NA OŠ SPODNJA POLSKAVA
Padavine v teh dneh so močno prizadele delo na osnovni šoli Spodnja Polskava, saj je voda v kletnih prostorih, kjer sta kuhinja z jedilnico in tehnična delavnica, narasla za več kot 15 centimetrov. Učenci so bili zaradi tega prikrajšani za kosila, za malico dobivajo le hladne obroke, odpadel pa je tudi tehnični pouk. Zaradi vlage je šola tudi brez elektrike.
Že tako veliko stisko s prostori na osnovni šoli Spodnja Polskava, (eno učilnico imajo v gasilskem domu, eno pa v zasebni zgradbi) je ta dodatna nevšečnost še povečala. Učenci bodo imeli tehnični pouk sedaj v prostoru, kjer so prvošolčki, ti pa bodo hodili v šolo popoldan.
VIR: N. J., Večer
14. oktober 1972
Rodila se je direktorica GŠ RADMILA BIKIĆ MAGDIĆ
Radmila Bikić, poročena Magdić, se je rodila 14. oktobra 1972 v Jajcu (Bosna in Hercegovina).
Poročena je s Slavkom Magdićem.
Glasbeno pot je začela v Glasbeni šoli Vatroslav Lisinski v Bjelovarju (Hrvaška) ter izobraževanje nadaljevala na Srednji glasbeni šoli Varaždin (Hrvaška), kjer je obiskovala dva oddelka, in sicer teoretični in instrumentalni oddelek − smer harmonika. Po opravljeni maturi leta 1990 je nadaljevala s študijem harmonike na Konservatoriju P. I. Čajkovskega v Kijevu (Ukrajina), kjer je leta 1995 diplomirala. Prve pedagoške izkušnje si je pridobila v Glasbeni šoli Albert Štriga v Križevcih (Hrvaška), leto kasneje, 1. septembra 1996, se je zaposlila v Glasbeni šoli Nova Gorica.
Med leti 1999 in 2003 je opravljala delo vodje aktiva učiteljev harmonike Zveze primorskih glasbenih šol, ki združuje 13 glasbenih šol.
Od leta 1999 do 2002 je bila zunanja sodelavka na Centru za glasbeno vzgojo Koper (danes Glasbena šola Koper) in poučevala na umetniški gimnaziji.
Nov, velik izziv v strokovnem in osebnem razvoju ji je pomenilo povabilo k strokovnemu sodelovanju Filozofske fakultete v Pulju, na podlagi katerega je bila v študijskih letih 2002−2004 asistentka za komorno igro na oddelku za harmoniko.
Od 1. septembra 2007 živi v Mariboru in je zaposlena v Glasbeni šoli Slovenska Bistrica.
V pedagoškem delu je vedno skrbela za dvig kvalitete igranja na harmoniki. Učence je redno pripravljala za vse javne nastope v okviru šole in izven zavoda, bili so udeleženci številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer so dosegli izjemne rezultate.
Veliko veselje in izziv ji je predstavljalo vodenje harmonikarskega orkestra, tako je harmonikarski orkester GŠ Slovenska Bistrica leta 2019 na 44. mednarodnem tekmovanju v Pulju prejel veliki pokal mesta Pula in pokal v trajno last, kot najbolje ocenjen orkester v vseh starostnih kategorijah.
S 1. septembrom 2013 je na pobudo sodelavcev prevzela vodenje GŠ Slovenska Bistrica. Delo ravnateljice je sprejela kot poseben izziv, ki ji ni bil le v čast, ampak ji je omogočil tudi osebnostno rast in razvoj. V desetletnem mandatu ravnateljevanja je načrtno in sistematično realizirala zastavljene cilje, ki so bili načrtovani v programu vodenja zavoda v dveh mandatih 2013−2018 in 2018−2023. S septembrom 2023 je prevzela tretji mandat ravnateljice.
S 1. aprilom 2016 je bila imenovana za predsednico Aktiva ravnateljev štajerskih glasbenih šol, 20. januarja 2017 je bila izvoljena za članico izvršenega odbora Zveze slovenskih glasbenih šol, od 21. januarja 2021 opravlja tudi funkcijo predsednice Zveze slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ, štiriletni mandat).
Redno sodeluje in vodi vse delovne sestanke Izvršnega odbora ZSGŠ, je članica Komisije TEMSIG. Zaradi navedenega je posledično Glasbena šola Slovenska Bistrica gostila delovne sestanke posameznih organov ZSGŠ.
Veliko pozornosti in časa namenja delu v strokovnih komisijah, kjer je bila s sklepom Ministrstva za vzgojo in izobraževanje imenovana v:
• Nacionalno komisijo za glasbeno šolstvo; naloga komisije je posodobitev učnih načrtov in predmetnikov ter izvajanje drugih nalog v zvezi z nadaljnjim razvojem glasbenega šolstva.
• Delovno skupino za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033.
Velik pomen v njenem življenju imajo straši in soprog, prosti čas namenja druženju s prijatelji. Rada hodi na sprehode v naravo in rekreativno teče. Poletni čas najraje preživi ob morju in branju knjig.
In še njena zaključna misel: »V življenju je vedno tako, da ko se ena vrata zaprejo se odprejo druga. Toda ljudje pogosto z obžalovanjem strmimo v zaprta vrata tako dolgo, da novih vrat ne opazimo.« (Graham Bell)
14. oktober 1967
OTVORITEV NOVEGA DOMA AMD SLOVENSKA BISTRICA
Leta 1951 je Avto moto društvo Slovenska Bistrica, ustanovljeno leta 1949, dobilo od občinskega ljudskega odbora staro garažo na današnji lokaciji, na Trgu svobode 24. AMD jo je delno preuredilo, da je služila za garažiranje enega vozila, bila je istočasno pisarna, predavalnica in skladišče.
V tej majhni in skromni garaži je društvo delovalo celih 8 let. Naslednja prostorska pridobitev AMD je bila večja soba na nasprotni strani doma današnjega AMD, katera je bila preurejena v pisarno in predavalnico.
Na občnem zboru leta 1964 je bil sprejet sklep, da pričnejo z gradnjo na prostoru, kjer so še sedaj. V enem letu je bila pripravljena vsa potrebna dokumentacija. Zgornji del zgradbe so porušili do stare garaže, ter celotno poslopje povečali za nekaj metrov v dolžino in širino in zgradili to, kar danes stoji na tem mestu. Da bi bila gradnja cenejša so pri gradnji pomagali nekateri člani in darovali preko 2000 ur prostovoljnega dela. Tudi AMZS je pripomogla k hitrejšemu dokončanju doma in nam odobrila ugodni kredit.
Slavnostna otvoritev doma je bila 14. oktobra 1967.
VIR: AMD Slovenska Bistrica
FOTO: Z otvoritve novega doma (AMD Slovenska Bistrica)
SLOVENSKA BISTRICA BO DOBILA NOVO TRŽNICO
Čeprav so si v Slovenski Bistrici že marsikaj uredili, imajo še vedno nekaj nerešenih problemov. V najkrajšem času bodo morali mesto preskrbeti z zelenjavo in urediti novo tržnico. Potrebna je tudi ureditev mesnice in higienska ureditev nekaterih drugih lokalov. Nujno pa bo potrebna tudi gradnja nove pekarne, kajti sedanja ne ustrza več, ker je zastarela, poleg tega pa je tudi njena dnevna zmogljivost premajhna za velike potrebe Slov. Bistrice in okoliških krajev. Zdaj pa v Slovenski bistrici urejajo nekatere ulice in ceste, obnavljajo pa tudi nekatera poslopja splošnega ljudskega premoženja.
VIR: zi-, Večer
Ustaši ubijejo JAKOBA, MARIJO IN LEOPOLDINO RODICA
Jakob Rodica se je rodil 20. julija 1880 v Šmarju pri Sežani. Delal je na železnici na Pragerskem.
Marija Rodica se je rodila 4. septembra 1882 v Šmarju pri Sežani. Živela je na Pragerskem.
Leopoldina Rodica, hčerka Jakoba in Marije Rodica, se je rodila 28. oktobra 1908 v Šmarju pri Sežani. Živela je na Pragerskem, po poklicu je bila šivilja.
Nemci so jih 19. julija 1941 izgnali v Bosno, nato v Sremske Laze na Hrvaškem, kjer so jih 14. oktobra 1944 ubili ustaši.
Po osvoboditvi so trupla tragično umrlih članov družine Rodica prepeljali na Pragersko in jih pokopali na Spodnji Polskavi.
VIR: Jakob: biografski-sb.si, Marija: biografski-sb.si, Leopoldina: biografski-sb.si.
VELIKA TATVINA V SLOV. BISTRICI
Kakor nam poročajo, so v trgovini Al. Pinterja v Slov. Bistrici izvršili cigani veliko tatvino.
Odnesli so blaga za 60.000 Din. Na tatove se opozarja zlasti prebivalstvo v ptujski okolici. Izsleditelj ukradenega blaga dobi 4000 Din nagrade.
VIR: Jutro
