30. marec
Danes goduje AMADEJ
Ime Amadej izhaja iz latinskega imena Amadeus, ki je zloženo iz latinskega glagola ama v pomenu besede »ljubi« in samoglasnika deus »bog«, to je z domnevnim nekdanjim pomenom »kdor ljubi boga«.
Moške različice imena: Amadeo, Amadeus, Amando, Amedej.
Ženska različica imena: Amadeja.
30. marec
JOŽETA PUČNIKA OBSODIJO NA DEVET LET STROGEGA ZAPORA
Jožeta Pučnika so zaradi družbeno kritičnih člankov leta 1958 aretirali in 30. marca 1959, zaradi članka v Reviji 57, obsodili z obtožbo »sovražne propagande in združevanja proti ljudstvu in državi« na 9 let strogega zapora. Leta 1963 je bil pogojno izpuščen. Takrat je začel sodelovati pri Perspektivah in bil leta 1964 zaradi več člankov spet aretiran. Takratna obtožba o sovražni propagandi je bila sicer umaknjena, vendar pa je bila preklicana pogojna kazen in tako je preživel v zaporu še dve leti, večinoma v samici.
IZŠEL JE BIOGRAFSKI LEKSIKON OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Na današnji dan, 30. marca leta 2021, je pri zavodu za kulturo izšel Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica v knjižni obliki
Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica predstavlja osebnosti, katerih življenjska pot je povezana z območjem občine Slovenska Bistrica. Osnovno vodilo zbirke je odločitev uredniškega odbora, da se v leksikon uvrstijo le pokojne osebe, ki so se tukaj rodile, so na tem območju nekaj časa delovale ali bivale, so s svojim delom pustile trajne sledi na različnih področjih delovanja ali pa so iz kakšnega drugega razloga ostale v spominu lokalne skupnosti. Uvrščene so tudi žrtve povojnih pobojev, osebe, ki so bile med 2. svetovno vojno ubite kot talci, in interniranci, ki so umrli v nacističnih koncentracijskih taboriščih.
Avtor leksikona je Silvo Husu, v uredniškem odboru pa so sodelovali Viktor Ajd, Edmund Pogorevc, dr. Ferdinand Šerbelj (predsednik), Saša Vidmar, Martina Zanjkovič in Herta Žagar.
Prvi tak izbor osebnosti je izšel v spiralno vezani fotokopirani obliki leta 2003, zapise zanje pa je pripravil Stane Gradišnik. Zbirka je takrat zajemala še celotno območje nekdanje občine Slovenska Bistrica, v katero so takrat spadale še sedanje samostojne občine Oplotnica, Poljčane in Makole.
Na voljo je tudi spletna različica leksikona, ki je ugledala luč sveta v mesecu marcu 2020 in se nenehno dopolnjuje. Od prve objave do danes je bilo opravljenih nekaj popravkov pri že objavljenih geslih, dodanih pa je bilo tudi veliko število opisov novih oseb. Najdete jo na spletni strani www.biografski-sb.si.
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Naslovnica tiskane izdaje leksikona
KOMUNALA OPROSTILA PLAČILA STORITVE GOSPODARSKIM SUBJEKTOM
V času izrednih razmer zaradi epidemije kovida-19 je Komunala Slovenska Bistrica oprostila plačila storitve gospodarske javne službe ravnanja z odpadki vse zaradi epidemije prizadete gospodarske subjekte in javne zavode, ki so zaprli svoja vrata na območju, kjer izvajajo tovrstno javno službo.
VIR: Bistričan.si
MOJE ŽIVLJENJE V IZRAELU
Potopis Sare Kohne
V ponedeljek, 30. marca 2015, so v Knjižnici Josipa Vošnjaka pripravili zanimivo potopisno predavanje o Izraelu. Predstavila nam ga je Sara Kohne, ki je o tej deželi povedala:
“Judovske korenine mojih staršev so me pripeljale v obljubljeno deželo in ustvarile niz dogodkov, ki so mi popolnoma spremenili življenje, me vodili skozi težko obdobje asimilacije v tej nori deželi ekstremov, me povzdignili ob uspehih na delovnem in študijskem področju, me žalostili in osrečili, me vrnili stoletje nazaj in pripeljali bližje k sami sebi. Življenje v Izraelu je polno izzivov, bipolarnih motenj, ko želiš v enem trenutku kupiti enosmerno letalsko karto za domov, v naslednjem pa te posrka vase in želiš ostati za vedno. Vojne, agonija na obeh straneh in pa mirno sobivanje ter judovsko-palestinska prijateljstva ti širijo obzorja in te silijo k temu, da več ne moreš v miru gledati novic – neresnic, saj je situacija veliko bolj kompleksno enostavna.”
VIR IN FOTO: Sara Kohne, Informator
OBMOČNA REVIJA LUTKOVNIH SKUPIN
V Slovenski Bistrici je potekala območna revija otroških in odraslih skupin. Lutkarji so nastopili v Domu Svobode, na štirinajstih gledaliških dnevih, ki jih organizirata javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica, pa je nastopilo osem lutkovnih skupin. Otroci in odrasli so predstave sprejeli z navdušenjem. Izjemno poučna, dramaturško in režijsko gladko izvedena je bila predstava Mesečeve sanje, ki so jo režirali Matevž Gregorič in štiri igralke. Lutke so vodile vzgojiteljice bistriškega vrtca, besedilo pa sta napisali Mojca Pešak in Saša Pergar. Režiser je za lutkovna izrazna sredstva uporabil izdelke iz polivinila in s tem otroke opozoril na onesnaževanje zemlje.
Predstavile so se še skupine Cik-cak iz DPD Svoboda Slovenska Bistrica, Minke iz OŠ Minke Namestnik Sonje, Žabice iz OŠ Laporje, Kakorkoli iz OŠ Slovenska Bistrica, skupina Venčeselj z Zgornje Ložnice, skupina OŠ Makole ter lutkovni skupini Krožnik in Zrnca Srednje šole Slovenska Bistrica. Predstave je spremljal in ocenjeval Slavko Rakuša Slavinec.
VIR: Večer
SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA PRAZNUJE 10. OBLETNICO
Srednja šola Slovenska Bistrica, ki izvaja gimnazijski program ter izobraževanje za ekonomskega tehnika in trgovca, praznuje 10. obletnico. Na osrednji prireditvi v športni dvorani šole je sodelovalo približno 120 dijakov, glavna gosta sta bila Irena Majcen, županja Slovenske Bistrice, in Vinko Logaj, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za šolstvo in šport. V kulturnem programu S posluhom za življenje so nastopili šolski pevski zbor, ansambel, dramsko-lutkovna skupina in recitatorji. V okviru desetega praznika bistriške šole se je zvrstilo že več predavanj.
VIR: Večer
REVIJA MLADIH PEVCEV
30. marca 2006 se je v Laporju začela 33. območna revija mladinskih pevskih zborov oplotniške in bistriške občine. Revijo zborovskega petja organizirajo OŠ Laporje, Zveza kulturnih organizacij in območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti občine Slovenska Bistrica. Revijo bo spremljal strokovnjak Franci Kovač.
Srečanje mladinskih zborov je odprl zbor OŠ Črešnjevec, ki ga je vodila Mira Mesarič. Za njim so nastopili pevci OŠ Tinje z zborovodjem Mladenom Ravnikarjem. Nastopili so še pevski zbor OŠ Spodnja Polskava, pod vodstvom zborovodje Branka Novaka, zbor podružnične šole Kebelj, ki ga je vodila Vesna Torič. V Laporju so zapeli tudi člani mladinskega pevskega zbora OŠ Makole, zborovodkinja je Irena Ravnikar, pevci OŠ Šmartno na Pohorju, ki jih vodi Mladen Ravnikar, mladinski pevski zbor OŠ Oplotnica, vodi ga Vesna Torič, pevski zbor OŠ Poljčane pod vodstvom Danijele Krajnc, in zbor OŠ Slovenska Bistrica z zborovodkinjo Mileno Trojner. Revijo so sklenili pevci mladinskega zbora OŠ Laporje, pod vodstvom Mire Mesarič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
SADOVI ŠTIRILETNEGA DELA
Vaščani Leskovca pri Pragerskem so vložili v gradnjo kulturnega doma 2800 prostovoljnih delovnih ur in več kot 60.000 dinarjev samoprispevka
Ne gre zanikati pomena, ki ga ima kulturni dom na vasi. Njegova pomembnost je toliko večja tam, kjer so vaščani zaradi slabih prometnih zvez ali iz drugih vzrokov »odrezani« od ostalega sveta.
Danes pravimo, da postajajo kulturne dobrine že nekakšen privilegij in to opravičujemo s sprejemljivimi in nesprejemljivimi izgovori. Morda vaščani Leskovca pri Pragerskem, ki sem ga obiskal, tega ne vidijo v vsej resničnosti, ki je zajela slovenski narodni prostor. Gotovo pa je, da čutijo praznino, nekakšen »kulturni molk«, in da prt tern niso ostali prekrižanih rok. Pred štirimi leti so se namreč odločili, da bodo zgradili kulturni dom. Malodane soglasno, so se to odločili. Pri tem so se zavedali, kakšno breme so si naložili na rame. Danes stoji sredi vasi poslopje, ki vam ga bo vsak Leskovčan pokazal z upravičenim ponosom.
»V štirih letih smo v gradnjo kulturnega doma, v telefonske napeljave in trgovine nič manj kot 2800 prostovoljnih delovnih ur in 62.000 dinarjev prispevkov v denarju in materialu,« je povedal Alojz Lorber, predsednik krajevne skupnosti Pragersko in vaškega kultuno-umetniškega društva. »Res je,« je nadaljeval, »da nam je pomagala s 70.000 dinarji občinska skupščina Slovenska Bistrica, pa tudi PTT podjetje iz Maribora je svoje storitve opravilo nekoliko ceneje.«
Maks Špes, predsednik krajevne konference SZDL, nam je pokazal dvorano bodočega kulturnega doma in med drugim dejal: »Želimo, da bi ta prostor zares postal srce vasi, da bi bilo v njem za vsakega vaščana kaj zanimivega. Organizirati nameravamo dramske predstave, predavanja, družabne večere… Ne, ne bojimo se, da bi ostal prostor neizrabljen. Preveč truda smo vložili vanj, da bi mogli to tako hitro pozabiti.«
Naključje je naneslo, da smo srečali tudi Matijo Jeriča, enega od tistih, ki mu menda zlepa ne ubijete volje do dela. Nič ni bil navdušen, da bi odgovarjal na moja vprašanja. •«Ah,« je dejal, »pri nas raje delamo kot govorimo.«
In prav je tako. Sklenili so, da bodo 4. julija, ko bo osrednja občinska proslava dneva borca predali namenu dvorano novega kulturnega doma. To bo pomembna zmaga. Zmaga ljudi, ki so znali v tako skromnih razmerah narediti več, kot bi si kdo upal pomisliti. Morda zato, ker pri njih »raje delajo, kot govorijo.«
VIR: L. Škoberne, Večer
FOTO: Maks Špes (Večer)
ZBOR VOLIVCEV NA ZGORNJI POLSKAVI
Te dni so imeli na Zg. Polskavi zbor volivcev, na katerem so obravnavali predlog družbenega plana občine Slovenska Bistrica. Družbeni plan je izčrpno obrazložil odbornik tov. Božič.
Predvsem so obravnavali nekatere pereče probleme v tem kraju. KOt nujno rešitev so omenili ureditev društvenih prostorov v bodočem kulturnem domu. Govorili so tudi o kooperaciji v kmetijstvu in pritegnitvi mladine k aktivnejšemu delu. Žal to pot kmetijski pridelovalci niso bili polnoštevilno zastopani, čeprav so v družbenem planu predvideni nekateri važni ukrepi za pospeševanje kmetijstva na tamkajšnjem območju.
VIR: -olko-, Večer
ALOJZIJ PINTER SE PRIPOROČA
Pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici si lahko kupil tako rekoč vse.
VIR: Novi slovenski Štajerc
IZ SLOVENJEBISTRIŠKE OKOLICE
Naš okraj je imenoval urednik ptujskega »Štajerca« štajerčijanski elitni okraj, to se pravi, da pri nas nemškutarija najbolje uspeva. Ni sicer okraj za vedno zapisan pristašem nemških meščanov, toda sedaj so besede bivšega socijaldemokrata Linharta resnične. Temu je pred vsem vzrok živahno gibanje nasprotnikov in nedelavnost, mlačnost, naravnost vnemarnost naših. Kakor čujemo, so si povrh mestni Slovenci pridno v laseh. Osebno strankarstvo sili na površje, nasprotniki pa se nam krepko smejejo. S termometrom merimo drug drugemu politično prepričanje in pozabljamo na skupnega nevarnega nasprotnika. Pri volitvah v okr. zastop smo propadli in reklo se je: »Če tokrat propademo, je to zadnjikrat.« Tudi pred tremi leti se je tako govorilo. Popraviti moramo vendar, da smo v kmetskih občinah napredovali za 4 glasove in to se glasovi naših narodnih kmetov v občinah Tinje in Črešnjevec. Lep uspeh so dosegli naši možje pri šoli. Kakor znano, začnejo meščani zidati to spomlad svojo nemško šolo. Fehtali so povsod, toda nemški bratci nosijo radi dobro zaklenjene mošnjiške, zato je hotela mestna občina dobiti od okolice drobiža, toda naši kmetje so jim prekrižali račun. Dne 28. svečana se je bavila v ta namen sklicana komisija ob navzočnosti okr. glavarja z delitvijo sedanje šole. Meščani so zahtevali od kmetskih občin 370/o, ki jih mesto do sedaj k skupni šoli prispevalo. Gospodje so že na tihem računali z 6—8 tisočaki, ki bi jih dobili na ta način. Tudi so se jim sline cedile po dekliški šoli, katero bi seveda prodali. Toda gospod obrača, kmet pa obrne. Zastopniki okoliških občin se se temu odločno uprli, češ, mi vas ne gonimo iz šole, torej vam tudi ničesar ne plačamo. S kislim obrazom so se morali purgarji vdati in s praznim žepom oditi. Vsled možatega nastopa ne plačajo torej kmetske občine niti vinarja, pač pa še mora tudi mesto prispe vati k njihovi šoli 10°/o, če bi jo pohajalo več kot 40 slovenskih mestnih otrok.
VIR: Novi slovenski Štajerc
Rodila se je HELENA ARBAJTER
Helena Arbajter, rojena Ribič, se je rodila 30. marca 1918 v Radkovcu (občina Slovenska Bistrica).
Ukrajinci so jo zaradi sodelovanja s partizani v začetku marca 1945 ubili na njenem domu v Kalšah (občina Slovenska Bistrica).
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je učiteljica in dobrotnica MARGARETA VODOŠEK
Margareta Vodošek se je rodila 30. marca 1896 v učiteljski družini v Framu. Njen oče Jožef Vodošek je bil od leta 1906 do svoje smrti 1915 nadučitelj (šolski upravitelj) na Spodnji Polskavi.
Gospodična Greta, kot so jo naslavljali, ker ni bila poročena, je leta 1915 končala učiteljišče v Mariboru in prvo službo dobila na Spodnji Polskavi in tam ostala vse do maja 1918, ko zaradi bolezni − kronične sklepne revme, zaradi katere je tudi šepala − nekaj let ni poučevala.
Po treh letih (1921) se je vrnila k svoji ljubezni − poučevanju, in sicer v šestrazredno šolo Fram. Leta 1924 je bila premeščena na šolo k Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, konec avgusta 1928 pa je prišla za učiteljico na Pragersko. Na Pragerskem je ostala do aprila 1941.
Okupacijo je preživela kot uslužbenka borze dela v Mariboru.
Od leta 1945 do upokojitve 30. junija 1951 je spet učila otroke na Pragerskem in v šolskem letu 1949/50 opravljala tudi posle nadučitelja.
Margareta Vodošek je po upokojitvi ostala še nekaj let na Pragerskem, nato se je preselila v Maribor. Tudi takrat pa je preživljala poletja med »svojimi krajani,« kakor jim je rada rekla. V bližini šole je kupila parcelo in si na njej postavila bivalno počitniško hišico.
Do zadnjega je učence in dijake zastonj inštruirala tuje jezike: nemščino, angleščino, francoščino in italijanščino. Ko so mladi prihajali k njej, jih je vedno čakala malica. »Z lačnim želodcem se je težko učiti,« jih je pozdravila inštruktorica.
V oporoki je del svoje dediščine podarila osnovni šoli in vrtcu na Pragerskem. Naročila je, naj glavnica ostane nedotaknjena, šola in vrtec pa naj z obrestmi pomagata otrokom iz socialno šibkejših družin.
Margareta Vodošek je umrla 9. avgusta 1986 v Mariboru, pokopana je na Spodnji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
