21. oktober
Danes goduje URŠULA
Uršula je žensko ime, ki izhaja iz latinskega imena Ursula, kot manjšalnica iz besede ursa, ki pomeni »medvedka«.
Slovenske različice imena: Urška, Urša, Uršika, Oršola, Oršika, Vorša, Uršej.
21. oktober
OBISK KRALJICE ELIZABETE II. BRITANSKE V SLOVENIJI
Kraljica Elizabeta II. Britanska je 21. oktobra 2008 skupaj s svojim možem princem Filipom, vojvodo edinburškim obiskala Slovenijo; to je bil njun prvi obisk Slovenije. Kot predstavnik Vlade Združenega kraljestva je prišel tudi zunanji minister David Miliband. Obisk je zaključila 23. oktobra.
21. oktober 2023
OBELEŽILI DAN SUVERENOSTI
Ob državnem prazniku dnevu suverenosti je Območno združenje slovenskih častnikov Slovenska Bistrica pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za obrambo Republike Slovenije organiziralo, državno prvenstvo Zveze slovenskih častnikov v streljanju s polavtomatsko puško.
V soboto, 21. oktobra 2023, je na vojaškem strelišču Velenik nastopilo 23 ekip Zveze slovenskih častnikov, Slovenske vojske in ekipe drugih veteranskih društev. Tekmovanje je potekalo tekoče in sodniki niso prejeli nobene pritožbe. Pri izvedbi tekmovanja so nam pomagali kolegi iz Trbovelj in Slovenske vojske iz 670. logističnega polka. Prireditev so podprli župani občin Makole, Oplotnica, Slovenska Bistrica ter županja občine Poljčane.
Z zaključno prireditvijo v Veteranskem centru na Brinju so zbrani obeležili Dan suverenosti, pozdravili pa so jih dr. Andrej Godec, predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Slovenska Bistrica, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in generalmajor Dobran Božič, predsednik Zveze slovenskih častnikov, ki je zbrane nagovoril tudi v imenu Marjana Šarca, ministra za obrambo Republike Slovenije.
Za to priložnost je Območno združenje slovenskih častnikov Slovenska Bistrica izdalo publikacijo Suverenost 1991–2023, v kateri so predstavili svojo dejavnost v minulih desetih letih. Mladi iz osnovnih šol in sredne šole, ki so sodelovali v literarnem natečaju Moja domovina Slovenija je tako posebna, pa so prejeli pisno zahvalo, za nagrado pa bodo odpotovali še na ekskurzijo.
V kulturnem programu so nastopili Godba na pihala KUD Janko Živko Poljčane, Vokalna skupina Vivere in Metka Pristovnik iz Delavsko prosvetnega društva Svoboda Slovenska Bistrica.
VIR: Ladislav Steinbacher, spletna stran Zveze častnikov Slovenije.
FOTO: Jelka Kropec
PRVI REGIONALNI CENTER EUROPA DONNA
Na Partizanski ulici 24 v Slovenski Bistrici so v petek, 21. oktobra 2016, slovesno odprli nove prostore Europa Donna. Gre za prvi tovrstni regionalni center v Sloveniji.
Zbrane je nagovoril župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Ob tej priložnosti je posebej pohvalil prizadevanja Rebeke Potočnik, ki že več let organizira različne dejavnosti združenja Europa Donna. Program in delovanje regionalnega centra sta podrobneje predstavili Tanja Španić ter predsednica in sekretarka združenja Europa Donna Slovenija Mojca Senčar.
Kot je poudarila Mojca Senčar, brez sodelovanja lokalne skupnosti projekta ne bi mogli uresničiti, po njenih besedah bodo takšne centre skušali urediti tudi drugod po državi.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Mojca Vtič
STRELCU ZVIŠALI KAZEN NA ŠEST LET ZAPORA
Namesto štiri leta in pol bo moral Bojan Ačko iz Visol pri Slovenski Bistrici zaradi poskusa uboja svojega soseda v zaporu odslužiti kazen šest let zapora
Bojan Ačko, ki ga je mariborsko okrožno sodišče zaradi poskusa uboja soseda Aleksandra Vladimirja Lenaršiča sredi letošnjega aprila obsodilo na štiri leta zapora in pol, bo moral za rešetkami prebiti poldrugo leto dlje. Višji sodniki so namreč ugodili pritožbi tožilke Ivanke Slana in 54-letnemu Ačku kazen zvišali na šest let zapora. Zgodilo se je 5. septembra lani v kraju Visole (Občina Slovenska Bistrica), kjer se je Ačko, močno podkrepljen z alkoholom, s svojim štirikolesnikom pripeljal v bližino Lenaršičeve hiše, ko je ta na hiši opravljal gradbena dela. Zagrozil mu je, da ga bo ubil, nakar je iz kovčka štirikolesnika vzel nabito pištolo Mauser kalibra 7,65 milimetra in jo uperil sosedu v glavo. Ta je reagiral, vstal iz počepa, napadalca prijel za roko in s tem dosegel, da je bila pištola ob sproženju usmerjena v zrak. Lenaršič je strelca nato zbil na tla, ga prijel za roke, sedel nanj in v tej pozi počakal na policiste, ki so za prihod na kraj potrebovali dolgih 42 minut. Oškodovanec je imel veliko srečo, saj v dogodku ni utrpel hujšega od lažje poškodbe na zatilju, bolj jo je skupil strelec, ki si je med incidentom zlomil nogo. Ačko se med sojenjem ni zagovarjal, ko je napočil čas za sodbo, je dogodek obžaloval in se zanj opravičil, vendar vztrajal, da soseda niti slučajno ni hotel ubiti, in odgovornost za dejanje skušal preložiti na oškodovanca. “Če bi bil res tako pozitiven človek, kot trdi, ne bi prišlo do vsega tega,” je rekel sodnici Barbari Nerat, o pištoli, ki jo je uperil sosedu v glavo, pa razložil, da jo je imel pri sebi povsem naključno, ker jo je nameraval odpeljati na svoj vikend. Kako je potekal usodni prepir, Ačko sodišču ni znal razložiti, ker se dogodka zaradi preveč popitega alkohola tistega dne ne spominja. Analiza krvi je pokazala, da je bil Ačko hudo pijan, na inštitutu za sodno medicino so izračunali srednjo vrednost 2,45 promila alkohola v krvi. Tožilka Slana je za obtoženega terjala osem let zapora. V sklepni besedi je ocenila, da še zmeraj nima kritičnega odnosa do svojega ravnanja. Obtoženčev zagovornik Viktor Osim pa je menil, da Ačko v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti Lenaršiča ni hotel ubiti, temveč ga je kvečjemu poskusil poškodovati. A mu višji sodniki niso dali prav, ampak so menili, da je utemeljena pritožba tožilke, ki je opozorila na večjo težo kaznivega dejanja, kot jo je ocenilo prvostopenjsko sodišče. Navsezadnje je Ačko v prepiru s sosedom uporabil strelno orožje in zgolj hitri reakciji oškodovanca gre pripisati, da ni bilo usodne posledice. Čeprav je sodba na šest let zapora zaradi poskusa uboja že pravnomočna, odvetnik Osim še ni rekel zadnje besede. Poskušal jo bo razveljaviti na vrhovnem sodišču. “Vložili bomo izredno pravno sredstvo,” napoveduje. Ne strinja se namreč s tožilstvom in z višjim sodiščem, da gre hitri reakciji oškodovanca pripisati, da se ni zgodilo najhuje. Tožilstvo zatrjuje, da je Lenaršič tistega dne proti napadalcu odreagiral tako, da ga je prijel za roko, zaradi česar je bila pištola ob strelu uperjena v zrak. Osim pa pravi: “Iz medicinske dokumentacije izhaja, da je Lenaršič zdravniku povedal, da ga je moj klient s pištolo udaril po zatilju in se je pištola sprožila takrat. Na sodišču je povedal drugače, najbrž zato, ker je hotel s spremenjeno izjavo postaviti temelj za odškodnino.” Lenaršič je v kazenskem postopku priglasil 15.772 evrov visok premoženjski zahtevek, vendar sodnica Nerat o njem ni odločila, ampak je oškodovanca napotila na pravdo, tudi zato, ker je Ačko v tem sporu utrpel hudo poškodbo noge.
Oškodovancu grozi ovadba
Odvetnik Viktor Osim, ki zagovarja zdaj že pravnomočno obsojenega Bojana Ačka, je na prvostopenjskem sojenju trdil, da bi morala na zatožni klopi sedeti oba vpletena v spor. Poleg njegovega klienta tudi oškodovanec Aleksander Vladimir Lenaršič, češ da je zakrivil najmanj prekoračen silobran. “S kladivom mu je zlomil nogo potem, ko ga je že obvladal. Ali je prekoračil silobran ali povzročil hudo poškodbo,” meni Osim in razmišlja, da bo proti Lenaršiču sprožil kazenski pregon.
VIR: Vesna Lovrec, Večer
FOTO: Potem ko je Bojan Ačko sosedu v glavo uperil pištolo, naj bi mu bil ta s kladivom zlomil nogo, zaradi česar so zdravniki obsojenega že dvakrat operirali (Marko Vanovšek)
21. oktober 2010
HERMAN ČATER: FOTOGRAFIJE
Kot je v navadi v zavodu za kulturo, vsako jesen odpirajo v sklopu galerijske dejavnosti fotografsko razstavo. Oktobra 2010 je svoje fotografije razstavil Herman Čater iz Celja, razstavo pa poimenoval preprosto »FOTOGRAFIJE«. Razdelil jih je v štiri sklope: Sibirija, Dotik svetlobe, Portret fotografija in Pozabljen.
Fotograf Herman Čater je s svojimi fotografijami osvojil že celo vrsto prvih nagrad na največjih svetovnih razstavah fotografij. Ena zadnjih je letošnji Grand prix in zlata medalja v Abu Dhabiju, na mednarodnem natečaju Princ svetlobe. To visoko priznanje je dosegel med udeleženci, ki so prihajali iz 82 držav. Vse to nedvomno potrjuje avtorjevo kvaliteto.
Odprtje razstave je bilo 21. oktobra 2010, ob 18. uri, v Galeriji Grad. Na odprtju je eno svojih pesmi v japonščini prebrala Japonka Seiko Araki Gerl, ki je poročena in živi v Celju, predvajale pa so se tudi nekajminutne projekcije njegovih fotografij.
VIR: Silvo Husu: Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Herman Čater: Pozabljen (Grajski stolpec)
LOVIŠČEK ODLIČNO BOKSAL V ITALIJI
Slovenski boksarji Slaviša Zeljkovič, Dejan Pejčič, Mario Kneževič in Gregor Lovišček – prvi trije so člani ŽBK Probox Maribor, zadnji pa BK Slovenska Bistrica – so pod vodstvom trenerja Stanislava Milutinoviča nastopili na mednarodni reviji v italijanskem kraju Arta Terme. Vsi štirje so za nasprotnike imeli italijanske boksarje. Pred približno 400 gledalci se je izkazal zlasti Lovišček.
“Gre za enega najobetavnejših slovenskih boksarjev. Čeprav je še mladinec, se ni ustrašil starejšega nasprotnika, Andreje Caife. Boksal je odlično in prepričljivo zmagal, za izvrstno predstavo pa je dobil še dodatno priznanje – izbrali so ga za najboljšega boksarja revije,” je po vrnitvi povedal Milutinovič. Zeljkovič in Pejčič sta izgubila po točkah – prvega je premagal Ali Razib, drugega Ricardo Seitinidis – Kneževič pa je boksal neodločeno z Nikolo Omarjem.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
FIZIOTERAPIJA V POLJČANAH
V domu upokojencev tudi za zunanje paciente
V domu upokojencev dr. Jožeta Potrča v Poljčanah so pridobili koncesijo za izvajanje fizioterapije tudi za zunanje paciente, prebivalce KS Poljčane, Studenice in Makol. Kot je povedal direktor doma Jože Težak, so v posodobitev opreme vložili 20 tisoč mark, nove pridobitve pa so veseli vsi, posebno okoliški ljudje, ki so morali doslej pomoč fizioterapevtov iskati v Slovenski Bistrici, zdaj pa bodo tovrstne terapije lahko opravili kar v domačem kraju.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Arhiv Doma dr. Jožeta Potrča
21. oktober 1991
PRIHOD NOVEGA ŽUPNIKA
Ker je župnik Janko Kvartič, ki je prevzel bistriško župnijo 1. avgusta 1991, zbolel, je škof iskal njegovo zamenjavo. Našel je mladega, 33-letnega župnika v Dobrni, Danijela Slatineka, doma iz Celja, in ga pregovoril, da sprejme to obveznost. Slatinek je bil v Dobrni samo dva meseca, od 1. avgusta 1991. 21. oktobra 1991 je začel svoje dušnopastirsko delo kot župnik v Slovenski Bistrici.
Danijel Slatinek je imel novo mašo leta 1985, dve leti je bil kaplan v Kamnici, štiri leta v Trbovljah in bil dva meseca župnik v Dobrni.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Danijel Slatinek (Biografski leksikon občive Slovenska Bistrica)
21. oktober 1988
ODPRTJE PRVE STALNE RAZSTAVE “ RIMSKA CESTA OD CELEIE DO POETOVIA “
21. oktobra 1988 so v prostorih bistriškega gradu odprli prvo stalno razstavo »Rimska cesta od Celeie do Poetovia«.
Razstava prikazuje splošne ugotovitve o izgradnji rimskih cest (maketa) z natančno konkretno obdelavo najdb rimske ceste na zemljiščih v občini Slovenska Bistrica (od vstopa v Spodnjem Grušovju do izstopa v Gaju pri Pragerskem).
VIR: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
FOTO: Razstava z maketo (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
DOHODEK SE BO POVEČAL
Podjetje Žaga in mizarstvo v Zg. Bistrici predvideva, da se bo celotni dohodek povečal za 14 odstotkov, čisti dohodek pa za 10 odstotkov. Razmerje med skladi in osebnimi dohodki se bo v primerjavi z letom 1958 znižalo za okrog 7 odstotkov v škodo skladov. Podjetje tudi predvideva, da se bodo tarifne postavke poveča povprečno za 47 odstotkov, pri uslužbencih pa je ta odstotek še višji. Iz tega se vidi, da so se pri postavljanju tarifnih postavk precej oddaljili od realnih gospodarskih pokazateljev.
VIR: Večer
SLOVENSKA BISTRICA JE POZDRAVILA SVOJE KANDIDATE
Nedeljsko sonce se je toplo in dobrodušno smehljalo skoraj tisočglavi množici, ki se je v danes zbrala na trgu v Slovenski Bistrici. Poleg številnih meščanov in okoliškega prebivalstva je stala na prizorišču tudi postrojena vojska, da skupno z ostalimi posluša govore svojih kandidatov, se z njimi bližje seznani in porazgovori. Mnogo se jih je zbralo, saj se pripravljajo na volitve, ki bodo edinstvene v zgodovini slovenskega naroda.
Domača godba je veselo pozdravila došlega gosta − svojega kandidata, tovariša dr. Maksa Šnuderla.
Na odru so bili že zbrani zastopniki Mestnega NOO, Mestnega odbora OF in pa naše vojske. Prebivalstvo − posebno mladina − je nosila transparente, vojska pa je prinesla s seboj tisto svežino in udarnost, ki je last naših partizanov. Ves čas je množica živahno vzklikala in pozdravljala goste.
Najprej je pozdravil sekretar Mestnega odbora OF Slovenska Bistrica vse goste in predstavil oba kandidata: tov dr. Šnuderl Maksa, člana AVNOJ-a, člana Izvršnega odbora OF in člana Predsedstva SNOS-a ter tov. Hojnik Krištofa. Kandidata sta se v svojih govorih predstavila s svojima programoma in načrtoma dela.
Ob koncu se je govornikoma s kratkim nagovorom zahvalil tov. sekretar Mestnega odbora OF.
VIR: Vestnik
Rodil se je arheolog in publicist NOB STANKO PAHIČ
Stanko Pahič, vodilni arheolog Podravja in Pomurja, se je rodil 21. oktobra 1924 v Lokanji vasi pri Slovenski Bistrici.
V osnovno šolo je hodil na Črešnjevcu in nadaljeval šolanje kot dijak mariborske gimnazije. Že kot dijak je pošiljal svoje literarne prispevke v Mlado jutro, prilogo ljubljanskega časopisa Jutro.
Kot petošolec mariborske gimnazije je leta 1941 doživel nemško okupacijo Jugoslavije. Da bi se izognil nasilni mobilizaciji v nemško vojsko, se je zaposlil na železnici in delal kot progovni delavec pri vzdrževanju telefonskih linij. Njegovo nevojaško skupino so poslali z Dunaja (Avstrija) globoko v Francijo. To je bilo že v času izkrcavanja zavezniške vojske v Normandiji (Francija). Čeprav ni bil nemški vojak, je bil poslanl v vojno taborišče in nato v Anglijo, kjer se je vključil v partizansko prekomorsko brigado in z njo končno prišel v Ljubljano prav na dan konca vojne 9. maja 1945.
Po vrnitvi je nadaljeval šolanje in bil med prvimi študenti arheologije v Ljubljani. Po diplomi leta 1952 se je zaposlil kot kustos arheološke zbirke v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Raziskoval je vsa arheološka obdobja (prazgodovino in rimsko dobo). Z dokumentiranjem podravskih in pomurskih arheoloških najdišč je veliko prispeval k dokumentiranju krajevne in pokrajinske zgodovine. Leta 1985 ni mogel več na teren, ker mu je bolezen poškodovala oči. Da se ne bi izgubilo njegovo raziskovalno delo, je začel izdajati tipkopisne knjižice, s katerimi je želel ohraniti vedenje na svoje terenske ugotovitve in spoznanja.
Stanko Pahič je umrl 16. decembra 2003 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je zdravnik, politik in narodni buditelj JOSIP VOŠNJAK
Josip Vošnjak se je rodil 4. januarja 1834 v Šoštanju.
Leta 1861 je nastopil službo zdravnika v Slovenski Bistrici. Zaradi narodnobuditeljskih idej je bil že ob prihodu opozorjen zaradi politične agitacije. Osnoval in ustanovil je tednik ‘Slovenski gospodar’, 1867, naslednje leto pa časopis ‘Slovenski narod’. V teh letih je tudi zmagal na volitvah za deželnoknežji zbor kot slovenski poslanec. V delu iz leta 1867 − ‘Slovenci, kaj čemo’, je podal tudi slovenski politični program: enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih, samouprava v občinah in združitev vseh Slovencev v Notranji Avstriji.
Odlikoval se je kot govornik na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru leta 1868 in kasneje na taborih v Žalcu in Šempasu na Primorskem. Ob tem je napisal brošuro Slovenski tabori. Njegova zasluga je tudi ustanovitev slovenjebistriške Čitalnice v letu 1868. Po njegovem odhodu v Šmarje pri Jelšah in kasneje v Ljubljano so narodno buditeljska prizadevanja v občini zamrla.
Pomembna so njegova srečanja sodelovanja z Lovrom Stepišnikom na Zgornji Ložnici in srečanja s pisateljem Josipom Jurčičem in Ferdinandom Dominkušem na Zgornji Polskavi.
Med srečanji s prijatelji v Stepišnikovem »Zidarskem mlinu« na Zgornji Ložnici je spoznal viničarsko hčer Katarino Ozimič, po domače Kobanovo, rojeno 9. novembra 1845, iz bližnje Tinjske Gore. Ta je 14. marca 1868 doma pri starših rodila Josipovo prvo hčer Mario oziroma Minko. 12. junija 1875 je spet rodila hčer, Rozo. Obema je bil krstni boter Lovro Stepišnik. 3. novembra 1877 se je rodila še tretja hči, v matično knjigo vpisana že kot Vošnjak Ljudmila (Milka) Katarina Zora, ki pa je še ne petletna 20. julija 1882 umrla za davico. Dva meseca prej se je namreč Vošnjak »končno« poročil s Katarino in na ta dan, 11. septembra 1877, tudi »priženil« obe prvi dekleti. V rojstni knjigi je ob imenih obeh prvih hčera v posebnem okencu pripis z izstopajoče opaznim črnilom: »Jaz dr. Josip Vošnjak se pripoznavam kot očeta tega otroka in potrjujem to z lastnoročnim podpisom v pričo podpisanih svedokov.« Podpisana sta − kot tudi poročni priči − Ivan Železnikar, notarski koncipient v Slovenski Bistrici, in Lovre Stepišnik, posestnik v Slovenski Bistrici. 11. oktobra 1879 se jima je rodil še zadnji, četrti otrok in prvi sin Mihael Samo.
Svojo starost je Vošnjak preživel v Visolah (od 1895−1911).
Josip Vošnjak je umrl 21. oktobra 1911 v Visolah pri Slovenski Bistrici. Pokopan je na pokopališču na Zgornji Ložnici (Venčeslju).
VIR: biografski-sb.si