31. marec
Danes goduje MODEST
Ime Modest izhaja iz latinskega imena Modestus, ki ga razlagajo iz latinske besede modestus v pomenu »zmeren, skromen, ponižen; dobrosrčen, pošten«.
Moška različica imena: Modja.
Ženska različica imena: Modesta.
31. marec
PADEL JE EDINI ZNAN METEORIT NA OBMOČJU SLOVENIJE
31. marca 1908 je v bližini vasi Avče v Dolini Soče, v današnji občini Kanal, padel meteorit, ki so ga ljudje sprva imeli za topovsko kroglo, zato so ponj prišli orožniki. Meteorit iz Avč, ki tehta 1,23 kg, je shranjen v zbirki meteoritov Mineraloško-petrografskega oddelka Naravoslovnega muzeja na Dunaju.
ZA BOLJŠO POPLAVNO VARNOST
Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, in Roman Kramar, direktor Direkcije RS za vode, sta 31. marca 2022, podpisala sporazum o skupni izvedbi investicije za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju občine. V prvi vrsti je naložba namenjena zmanjšanju poplavne ogroženosti Spodnje in Zgornje Polskave ter zmanjšanju poplavne ogroženosti naselja Slovenska Bistrica in PC Kolodvorska. Ureditev poplavnih območij je del Načrta za okrevanje in odpornost. Skupno 310 milijonov evrov je na voljo za poplavno varnost. Med izbranimi občinami je torej tudi Slovenska Bistrica. Občina mora izdelati vso potrebno tehnično in investicijsko dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. To mora biti pridobljeno do konca junija 2023, rok za izvedbo projektov pa je do konca leta 2025.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Edvard Grobler
11. marec 2022
BLIZU CESTE IN KO NI NIKOGAR
Letno inšpektorat izreče od 15 do 20 kazni za nedovoljeno odlaganje smeti
Kljub nenehnemu seznanjanju ljudi s pravilnim ravnanjem z odpadki na območju občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole, za katera nadzor opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občine Slovenska Bistrica, po besedah Roberta Vrečka, vodje tega inšpektorata, še odkrivajo stalna mesta v naravi, kjer ljudje odlagajo smeti. Na območju slovenjebistriške občine so to Velenik in ob železnici na Črešnjevcu, na območju občine Poljčane pri opuščenem kamnolomu oziroma okoli naselja Lovnik, v občini Makole pa na Štatenbergu blizu turistične kmetije. “Tam, kjer se da priti z avtom, in ko nikogar ni v bližini,” razloži vodja. Inšpektorji hodijo na preglede tedensko, “da se preveč odpadkov ne nabere, predvsem je to med vikendi”, pojasni Robert Vrečko. O najdenih odpadkih za odvoz obvestijo slovenjebistriško Komunalo oziroma občine same rešujejo odvoz najdenih odpadkov, nekaj, kar je ob državnih cestah, pri odvozu pomaga tudi Cestno podjetje Ptuj. Na zemljiščih, ki so v zasebni lasti, pa morajo lastniki sami poskrbeti za odvoz odpadkov. V nedeljo, na prvi pomladanski dan, smo tudi mi, ob gozdni cesti okoli 50 metrov od ceste Slovenska Bistrica-Poljčane, blizu naselja Videž, naleteli na dva kupa odpadkov, na katerih je 14 avtomobilskih gum, več azbestnih plošč strešne kritine, dva televizorja, straniščna školjka, kotliček za stranišče, kovinska embalaža nitro razredčila, skupaj za približno dve avtomobilski prikolici odpadkov. Kazen za odlaganje odpadkov na divjih odlagališčih je enotna, 400 evrov, kršitelje izsledijo ob prijavi, s pomočjo prič, včasih pa tudi ne. Na leto izrečejo 15 do 20 kazni za te kršitve. In rešitev? Ena od rešitev bi bila, da bi Komunala pri novem objektu upravne zgradbe, ki ga bo zgradila poleg čistilne naprave v Slovenski Bistrici, postavila kesone, prav bi prišel še en zbirni center v Slovenski Bistrici, dolgoročno razmišlja vodja inšpektorata. “Svetujemo, da občani ohranjajo planet za svoje potomce,” ljudem na srce polaga Robert Vrečko.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Odvržene avtomobilske gume, azbestne plošče, televizor, kovinska embalaža nitro razredčila ob gozdni cesti, malo naprej od naselja Videž (Irena Brdnik)
NOVO VODSTVO OBČINSKEGA ODBORA NSi
V torek, 31. marca 2015, je občinski odbor stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati v prostorih stranke na Trgu Alfonza Šarha v Slovenski Bistrici sklical tiskovno konferenco, na kateri se je predstavilo novo vodstvo občinskega odbora z novo izvoljenim predsednikom Borutom Košičem.
Prisotna sta bila tudi občinska svetnika iz te stranke Patricija Breznikar in Darko Sagadin ter dosedanja predsednica Anica Korošec. Na novinarski konferenci je sodelovalo tudi nekaj članov izvršilnega odbora, ki so se osebno predstavili. V nadaljevanju so spregovorili o dosedanjem delu, ocenili minuli obisk predsednice stranke Ljudmile Novak v Slovenski Bistrici ter predstavili okvirni program dela in aktivnosti v prihodnje. Povedali so še, da ustanavljajo tudi strankarski podmladek.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
POHVALA ZA PRIZADEVANJA
Straub pohvalil slovenska prizadevanja za regionalizacijo in decentralizacijo
V Sloveniji obstaja močna voljo za uvedbo regionalizacije in decentralizacijo, je po današnjem srečanju z ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivanom Žagarjem v Slovenski Bistrici poudaril predsednik Odbora regij Peter Straub. Po njegovih besedah sta oba omenjena procesa smiselna, saj krepita demokracijo in poskrbita, da so državljani tesneje povezani s politiko oziroma upravljanjem države. Poskrbita pa tudi za približanje Evropske unije njenim državljanom, je dodal Straub.
Straub je ponovno spomnil, da Odbor regij podpira prihodnjo finančno perspektivo, ki bo začrtala skupno porabo EU za obdobje 2007-2013. “Ob tem se Odbor regij zavzema za solidarnostno vedenje do novih članic. Le s pomočjo solidarnosti lahko namreč pospešimo gospodarski razvoj novih članic in jih po razvitosti približamo starim članicam,” je opozoril Straub in izrazil pričakovanje, da bo odločitev o prihodnji finančni perspektivi sprejeta še letos, kar bi članicam zagotovilo dovolj časa za priprave nanjo.
Odbor regij ima tudi velik interes za ratifikacijo ustavne pogodbe, je poudaril Straub. Po njegovih besedah ustavna pogodba regionalnim in lokalnim oblastem prinaša nove pristojnosti. “Nove pristojnosti pa prinaša tudi Odboru regij. Obenem prinaša pomembno novost s tem, ko priznava notranjo strukturo nacionalnih držav,” je pojasnil Straub in dodal, da Odbor regij samega sebe razume predvsem kot glasnika regionalnih in lokalnih oblasti. Po besedah Strauba se vloga Odbora regij povečuje z vse večjo občutljivostjo EU za problematiko regionalnih in lokalnih oblasti.
Straub je tudi pohvalil hiter razvoj, ki ga je Slovenija dosegla v zadnjih letih. Kot je dejal, je Slovenija lahko vzor vsem ostalim novim članicam.
Minister Žagar je Strauba seznanil s stanjem na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v Sloveniji. “Slovenija v minulem obdobju ni storila prav veliko na področju regionalizacije. Prav tako bo potrebno v prihodnje izboljšati finančno stanje občin in okrepiti njihovo avtonomijo,” je opozoril Žagar in dodal, da je sogovorniku predstavil tudi vladni program na področju decentralizacije in stališče vlade do členitve Slovenije na ravni NUTS 2, vključno z razlogi za predlog členitve na tri regije.
Straub in Žagar sta sicer bistriško srečanje ocenila kot konstruktivno, obenem pa sta se zavzela za okrepitev sodelovanja med Odborom regij in slovensko vlado.
Iz Slovenske Bistrice je Straub odpotoval v Maribor, kjer se bo srečal z vodjem slovenske delegacije v Odboru regij in mariborskim županom Borisom Sovičem. Obisk Maribora bo Straub, ki danes končuje dvodnevni obisk v Sloveniji, izkoristil tudi za udeležbo na okrogli mizi o lokalni in regionalni demokraciji v Sloveniji.
VIR: bs/vb, STA
POLNA TORBA ČESTITK
»V imenu vseh pionirjev obljubljamo, da bomo kurirčkovo torbo nosili varno prek vseh sovražnikovih ozemelj in jo prinesli do marsala Tita,« se zaobljubijo pionirji, ki nosijo
kurirsko torbo s in čestitkami za Titov rojstni dan.
Pionirji podružnične šole v Polskavi so kot zadnji iz občine Slovenska Bistrica ob partizanskem spomeniku na Gaju pri Polskavi predali pošto pionirjem iz občine Maribor. Kot pravi pa so torbo prevzeli pionirji z osnovne šole Bračičeve brigade v Framu.
Prenašanje kurirske torbe ohranja svetle tradicije narodnoosvobodilnega boja, kjer pionirji, predstavniki največje jugoslovanske organizirane družine otrok, okušajo — seveda v svobodi kaj je pomenilo prenašati dragocene dokumente od ene do druge javke. Ker so šolska dvorišča in pomniki NOB osvobojena ozemlja, prirejajo pionirji ob njih in na njih partizanske mitinge.
VIR: Večer
FOTO: D. Modrinjak
SMRTNA NESREČA NA GRADBIŠČU
Na gradbišču nove šole v Zg. Bistrici se je 31. marca 1966 pripetila huda nezgoda . Na dvigalu “japanarju”, ki je bilo v pogonu, se je odprla varnostna zaponka. Kovinski del “japanarja” je z višine padel in priletel Jerneju Leskovarju na glavo. Dobil je hude poškodbe in so ga takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je kmalu po prevzemu umrl za poškodbami. Pokojnik je zapustil ženo in šest nedoletnih otrok.
VIR: Večer
Rodil se je judoist in mednarodni sodnik juda FRANC OČKO
Očko je za Jugoslavijo nastopil na Poletnih olimpijskih igrah 1980 v Moskvi in na Poletnih olimpijskih igrah 1984 v Los Angelesu – Obakrat je nastopil v kategoriji do 65 kilogramov. V Moskvi je osvojil 19. v Los Angelesu pa 12. mesto
Franc Očko se je rodil 31. marca 1960 v Slovenski Bistrici.
Že kot osnovnošolec v Slovenski Bistrici je pri devetih letih začel svojo športno pot kot tekmovalec v Judo klubu Impol. Kmalu je nanizal odlične športne uspehe. Leta 1979 je v Edinburgu osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka. Isto leto je na članskem evropskem prvenstvu zasedel peto mesto, postal članski balkanski prvak, na sredozemskih igrah v Splitu pa je osvojil srebrno medaljo. Ob številnih drugih dobrih uvrstitvah, je bilo to več kot dovolj za uvrstitev na olimpijske igre v Moskvi leta 1980. Po odsluženem vojaškem roku je nadaljeval s športno kariero in znova osvojil naslov balkanskega prvaka, na evropskem članskem prvenstvu v Parizu je bil peti, na sredozemskih igrah v Casablanci pa tretji. Vsi ti rezultati so mu ponovno prinesli udeležbo na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984, kjer se je prebil v četrtfinale OI. Skupno je bil udeleženec štirih evropskih prvenstev, treh svetovnih prvenstev in svetovnega študentskega prvenstva. Ponaša se s štirimi naslovi jugoslovanskega prvaka, ter s celo vrsto zmag in drugih odličnih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih.
V Judo klubu Impol je v letih 1986-1990 svoje znanje kot poklicni trener prenašal na mlajše generacije.
Od leta 1990 že sedmi mandat uspešno opravlja delo generalnega sekretarja Judo zveze Slovenije. Leta 1992 je bil član slovenske delegacije v Antwerpnu (Belgija), na zasedanju Evropske judo unije, ko je bila Judo zveza Slovenije sprejeta v članstvo EJU in IJF.
Judo zveza Slovenije je v preteklih letih uspešno organizirala tudi največje mednarodne judo dogodke, na katerih je bil Franc Očko eden od ključnih oseb v organizaciji, za izpeljavo dogodkov.
Bil pa je najožji sodelavec urednika g. Jožeta Škrabe pri izdaji Almanaha ob 60. obletnici Juda v Sloveniji, v katerem so po dolgotrajnem delu in entuziazmu avtorjev, zbrani vsi rezultati in zgodovinski zapiski naše organizacije.
Svojo mednarodno sodniško kariero je začel leta 2001, ko je uspešno opravil izpit za celinskega sodnika. Leta 2005 je v Južni Afriki opravil še izpit za medcelinskega sodnika.
Franc Očko je postal prvi slovenski mednarodni judo sodnik in je kot eden izmed sedmih sodnikov iz Evrope sodil že na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008.
Z najtesnejšima sodelavcema − dolgoletnim predsednikom JZS ter donedavnim predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), g. Gabrovcem in vrhunskim trenerjem Marjanom Fabjanom ter seveda z ostalimi sodelavci, je Franc Očko gotovo eden izmed najzaslužnejših za veliko uspešnost Judo zveze ter judo športa.
Kot priznan judo sodnik, je leta 2010 na kongresu Evropske judo zveze (orig. European Judo Union, EJU) v Kijevu (Ukrajina) prejel prestižen naslov − proglašen je bil za najboljšega sodnika stare celine za leto 2010. Vsi ti rezultati in dobro delo v sodniških krogih, so ga leta 2012 uvrstili med sodnike tudi na olimpijskih igrah v Londonu.
Po končani aktivni sodniški karieri, ga je vodstvo EJU leta 2013 povabilo kot člana evropske sodniške komisije za nadzornika nad sojenjem na največjih tekmovanjih, kar opravlja še danes.
Dolga leta je bil aktiven tudi kot športni delavec na lokalnem nivoju občine Slovenska Bistrica (podpredsednik, član predsedstva športne zveze in član zavoda za šport) in v matičnem klubu Impol, ki je leta 2019 praznoval 60. obletnico obstoja.
Že drugi mandat pa je izvoljen tudi v svet Fundacije za šport RS, kot predstavnik skupine vrhunskega športa.
S svojimi izjemnimi dosežki ter delovanjem v športu je ogromno prispeval k razvoju in popularizaciji juda in športa tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je kolesar PAVEL KERŠIČ
Pavel Keršič se je rodil 31. marca 1953 na Ptuju očetu Alojzu in materi Genovefi, rojeni Kolar. V družini so bili še trije bratje in sestra.
Osnovno šolo je me leti 1960−68 obiskoval na Spodnji Polskavi in leta 1968 šolanje nadaljeval na poklicni Industrijsko kovinarski šoli IKŠ v Mariboru (danes se šola imenuje Tehniški šolski center Maribor, op. ur.).
Zaposlen je bil v podjetju Karoserist v Mariboru, nato pa v Rudarskem šolskem centru (RŠC) Velenje, obrat Zgornja Polskava.
Leta 1971 je začel trenirati cestno kolesarstvo v Kolesarskem klubu (KK) Branik Maribor. Že kmalu se je začel uvrščati med deset najboljših tekmovalcev in bil že v sezoni 1971−72 na državnem prvenstvu Jugoslavije v Puli četrti.
Zaradi uspehov sta bila z bratom Slavkom (tudi on bil tudi odličen kolesar, ki je s 13. mestom na evropskem prvenstvu v cestnem kolesarstvu dosegel največji osebni uspeh) uvrščena v jugoslovansko državno reprezentanco. Pavel je po več uvrstitvah med najboljšo deseterico na večjih dirkah 14. julija 1973 postal jugoslovanski državni prvak v cestnem kolesarstvu.
S tekmovanji je prenehal leta 1978 in začel trenirati mlade kolesarje v KK Branik in KK Ptuj. Na kolesarskih dirkah je spremljal tekmovalce kluba tudi kot serviser.
Poročen je bil z Jožico, rojeno Jerovšek. V zakonu sta se jima rodila sinova Boris in Mitja.
V spomin Pavlu Keršiču Turistično društvo (TD) Viničar Zgornja Polskava vsako leto zadnji vikend v maju prireja rekreativno kolesarjenje, ki so ga poimenovali ‘Keršičev kolesarski krog’.
Pavel Keršič je umrl 27. junija 2013 v Mariboru, pokopan je na Zgornji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
POLJČANSKI OBČINSKI URAD RAZGLAŠA
Posestniki, ki imajo zemljišča ob potokih in rekah, morajo bregove in struge osnažiti, sicer bo primorana občina v nasprotnem primeru to storiti sama na stroške lastnikov.
— Kdor potrebuje državnega geometra zaradi izmerjenja zemljišča, naj to javi občini. Istotako naj naznani občini, kdor želi, zaradi cepitve proti svinjski rdečici državnega živinozdravnika.
— Lastniki dvokoles naj v občinski pisarni dvignejo svoje prometne knjižice.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je arhitekt in industrijski oblikovalec BRANKO KRAŠEVAC
Branko Kraševac se je rodil 31. marca 1927 v Koprivnici (Hrvaška) očetu Pavlu in materi Katarini.
Šolal se je na meščanski šoli in na gimnaziji v Koprivnici, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Marjo, rojeno Gorenc, profesorico zemljepisa in zgodovine. V zakonu so se jima rodili Gregor Kraševac, Igor Kraševac in Katja.
Jeseni 1943 je odšel v partizane in konec 2. svetovne vojne dočakal v Zagrebu (Hrvaška).
Leta 1958 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri Edu Ravnikarju, z nalogo Urbanistični načrt Murske Sobote, ki je bil osnova za realizacijo današnje podobe Murske Sobote. Pri načrtovanju je sodeloval s Francem Novakom, tedanjim vodilnim arhitektom in oblikovalcem Pomurja. V času priprave diplome leta 1957 je honorarno sodeloval v projektivnem biroju Murske Sobote.
Po končanem študiju se je zaposlil v tovarni Impol v Slovenski Bistrici, kjer je bil med leti 1958‒61vodja obrata aluminijskih konstrukcij, med leti 1961−69 vodja projektivno razvojnega biroja Impola, od leta 1969−78 vodja projektivno konstruktivnega biroja obrata Montal, ter sodeloval kot strokovni svetovalec obratovodje za aluminijske konstrukcije. Od leta 1978 je v okviru podjetja Projekta inženiring Ptuj vodil biro specialne arhitekture v Mariboru, leta 1989 pa je postal samostojni industrijski oblikovalec.
Kraševac je postal eden od vodilnih oblikovalcev fasad in fasadnih elementov v nekdanji Jugoslaviji, zlasti fasadnih oblog iz aluminijeve pločevine in litega aluminija. Je avtor prve obešene fasadne obloge iz samonosilnih fasadnih aluminijevih elementov. Taka fasada je bila narejena leta 1960/61 za poslovno/trgovsko stavbo ‘Metalke’ v Ljubljani. Med drugim je razvil tudi nove nosilne konstrukcije iz aluminijskih profilov kabine za žičnico. Oblika kabine je bila usklajena z izvirnim tehnološkim postopkom izdelave nosilnih okvirjev, ki so izdelani iz enega profila brez sestavljanj v vogalih v nosilni konstruktivni element. Prav tako je razvil aluminijsko vezano okno s prekinjenim toplotnim mostom za potrebe investitorjev v Zvezi sovjetskih socialističnih republik (ZSSR).
Po letu 1994 je izdelal tudi več samostojnih arhitekturnih projektov na širšem območju Ptuja: objekt Gradis na Ptuju, gasilski dom na Polenšaku, občinska stavba v Dornavi, kulturna dvorana v Dornavi in poslovni objekt Tames na Ptuju.
Branko Kraševac je umrl 16. junija 2016 v Radencih.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je FRANC ZUPANIČ
Franc Zupanič se je rodil 31. marca 1912 na Vrhlogi pri Pragerskem (občina Slovenska Bistrica).
Ob zlomu Kraljevine Jugoslavije je bil čuvaj v živalskem vrtu v Beogradu; po bombardiranju Beograda se je vrnil domov. Nato je delal kot strugar v tovarni letalskih delov na Teznem v Mariboru. V partizane je odšel 15. septembra 1944 v Bračičevo brigado.
Franc Zupanič je padel kot borec Bračičeve brigade po uradnem koncu 2. svetovne vojne 11. maja 1945 v Borovljah (avstrijska Koroška).
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je duhovnik ADALBERT NEIPPERG
Adalbert Neipperg se je rodil 31. marca 1890 v Meranu (Južna Tirolska, Avstro-Ogrska; danes Merano, Trentino-Alto Adige, Italija), kot peti od sedmih otrok. Otroštvo je preživel na gradu Schwaigern blizu Heilbronna (Nemčija).
Po maturi je šel študirat umetnostno zgodovino v München (Nemčija). V Oberwittelsbachu (Bavarska, Nemčija) je spoznal življenje v katoliški skupnosti. Vedno bolj ga je začel zanimati študij teologije in filozofije, ki ga je začel leta 1911 v opatiji Seckau na avstrijskem Štajerskem. Študij je moral zaradi zdravstvenih težav (depresija) večkrat prekiniti.
Leta 1920 je postal duhovnik. Potem je postal klerikalni prefekt in lektor moralne teologije. Leta 1928 je bil imenovan za opata nizozemskega benediktinskega samostana v Vaalsu, leta 1929 pa je postal prvi opat samostana v Neuburgu (Bavarska, Nemčija). Zaradi zelo intenzivnega poučevanja in predavanj je bil večkrat odsoten, kar je privedlo do finančnih težav samostana, zato je leta 1934 odstopil s položaja in odšel v samostan Seckau (Avstrija) in tam ostal do leta 1938.
Po anschlussu Avstrije ga je družina Ferdinanda Marije III. Attemsa povabila v bistriški grad, kjer je služboval kot duhovnik do konca 2. svetovne vojne. Vsako nedeljo je peš odhajal na Šmartno na Pohorju, kjer je opravil mašo.
Po koncu vojne ga je oblast obtožila delovanja proti partizanom in ga zaprla v zapore v Mariboru. Po letu 1945 so ga prepeljali skupaj z okoli 1000 nemškimi vojaškimi ujetniki v srbski Vršac. Tam je skrbel za zdravje vojakov. Čeprav je dobil odpustnico, je ostal z vojaki.
Adalbert Neipperg je bil umorjen 23. decembra 1948 v Vršcu. Leta 1989 so krsto s posmrtnimi ostanki opata A. von Neipperga prepeljati v opatijo Neuburg.
Zanj poteka postopek za beatifikacijo.
VIR: biografski-sb.si
