
30. oktober
Danes goduje MARCEL
Marcel izhaja iz latinskega imena Marcellus, le tega pa razlagajo kot manjšalnico iz imena Marcus, slovensko Marko, ki ima najverjetneje prvotni pomen »pripadajoč bogu vojne Marsu«.
Moške različice imena: Marcelin, Marcelino, Marcelj, Marcelo, Marčelo, Marsel.
Ženske različice imena: Marcela, Marčela, Marsela.

30. oktober
MATEJ MOHORIČ TRETJI
30. oktobra 2016 je slovenski kolesar Lampreja Matej Mohorič dirko po Hainanu na Kitajskem končal na tretjem mestu. Po devetih etapah je za 44 sekund zaostal za zmagovalcem dirke Kazahstancem Aleksejem Lucenkom, med njima pa se je uvrstil še en kolesar Mohoričeve ekipe Poljak Przemyslav Niemiec, ki je zaostal 17 sekund.

POLJČANSKI PEDOFIL ZNOVA ZA ZAPAHI
Današnji spletni Večer piše, da so pred dnevi mariborski kriminalisti odvzeli prostost Poljčančanu, ki ga sumijo več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Tokrat je mariborsko državno tožilstvo od policije prejelo zanj kazensko ovadbo zaradi treh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in štirih kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Vsa ta dejanja naj bi bil storil na škodo treh mladoletnih oseb.
“Zoper osumljenca, ki je bil 23. oktobra letos priveden pred preiskovalnega sodnika, smo predlagali odreditev pripora, preiskovalni sodnik je našemu predlogu sledil in zoper osumljenca pripor odredil. Zoper osumljenca je bila vložena zahteva za preiskavo,” je za Večer izjavil Tilen Ivič, začasni vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru.
Na početje moškega v zgodnjih tridesetih letih naj bi postali pozorni v osnovni šoli, kjer se šola ena od domnevnih žrtev Poljčančana. Nekatere od žrtev naj bi bile namreč z domnevnim storilcem sorodstveno povezane. Na podlagi prijave so kriminalisti pri moškem opravili hišno preiskavo in naleteli na posnetke pomanjkljivo oblečenih otrok – pa tudi na spolne zlorabe. Glede na očitke iz ovadbe je moški mladoletnim osebam prikazoval pornografske vsebine, posnetke svojega početja pa tudi razpečeval. Zato so mu policisti odvzeli prostost in ga ovadili na tožilstvo. To je že vložilo zahtevo za uvedbo preiskave, še poroča Večer.
Po podatkih Večera je bil moški leta 2012 obsojen na devet let zapora na mariborskem okrožnem sodišču, saj naj bi med letoma 2009 in 2011 spolno zlorabil več otrok, trije od njih naj bi bili z njim v sorodu. Kriminalisti so moškega, takrat v zgodnjih dvajsetih letih, aretirali decembra 2011 in ugotovili, da je fizično zlorabil dve nečakinji in nečaka. Kazniva dejanja pa je takrat izvrševal tudi tako, da je prek različnih spletnih povezav navezal stik z otroki in jih prepričal, da se slečejo in pri tem vklopijo spletne kamere. Pozneje je otroke s temi posnetki izsiljeval, še poroča časnik Večer.
VIR: Večer, NS
FOTO: Pixabay

30. oktober 2019
PRAVLJIČNA URA Z DELAVNICO
TD Kopriva je za otroke med 3. in 6. letom starosti pripravilo pravljično uro in delavnico z Domišljavo žabo.
Pravljična urica in delavnica sta potekali 30. oktobra 2019, ob 17. uri, v prostorih KS Spodnja Polskava.
VIR: TD Kopriva Spodnja Polskava
FOTO: Vabilo (TD Kopriva Spodnja Polskava)

O PROBLEMATIKI NA ŠOLSKIH POTEH
Srečanje z učenci in mentorji prometne vzgoje
Učenci in mentorji osnovnih šol iz občine Slovenska Bistrica so tudi letos predstavili prometno problematiko na območju svojih šol in šolskih poti. Pred dnevi so na srečanju, ki ga je gostil Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, v sodelovanju z Dušanom Leskovarjem, predsednikom občinskega sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, opozorili na nekatere nevarnosti, s katerimi se srečujejo na poti v šoli.
Pripombe so podali predstavniki osnovnih šol Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Minke Namestnik – Sonje, dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, Gustava Šiliha Laporje, Šmartno na Pohorju, Pohorskega odreda, podružnične osnovne šole Zgornja Ložnica in 2. OŠ Slovenska Bistrica. Aleksander Lubej, komandir Policijske postaje Slovenska Bistrica, je pojasnil, da vseskozi skrbijo za čim večjo varnost otrok. Posebej je izrazil zadovoljstvo, ker so učenci prišli na srečanje s konkretnimi predlogi in rešitvami.
Udeleženci so se strinjali, da se veliko nesreč zgodi zaradi nespoštovanja predpisov, in se zavzeli za postavitev manjkajočih talnih oznak in signalizacije. Župan Ivan Žagar je ob tem napovedal, da načrtujejo ureditev kolesarskih poti, sicer pa bodo strokovne službe v sodelovanju s Policijsko postajo Slovenska Bistrica proučile vse posredovane predloge in pripombe osnovnošolcev. Z dogodkom so zaznamovali tudi teden otroka in mednarodni otroški dan.
VIR IN FOTO: Tomaž Ajd, Štajer’c

KRAJANI VISOL S SPOMINSKO SLOVESNOSTJO POKLONILI PADLIM V NOB
V sredo, 30. oktobra, so se krajani Visol s spominsko slovesnostjo poklonili padlim v narodno osvobodilnem boju in v vojni za Slovenijo.
Spominsko slovesnost je organizirala Krajevna organizacija Zveza združenj borcev za vrednote NOB Zgornja Bistrica.
Ob tej priložnosti so spregovorili o negovanju zgodovinskega spomina in vlogi odporniškega gibanja, prižgali so svečke, mladi pa so s kulturnim programom obudili spomin na čase boja proti okupatorju.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

POKOP POSMRTNIH OSTANKOV 431 ŽRTEV POVOJNIH POBOJEV
Poklonila se je tudi država
Sobotno slovo od žrtev iz zgornjebistriških rovov je bilo v znamenju državnih časti: pri kostnici so bili predsednik državnega zbora, častna straža Slovenske vojske in evropski poslanec
Na pokopališču v Slovenski Bistrici je bila danes žalna svečanost ob pokopu posmrtnih ostankov 431 žrtev povojnih pobojev iz rovov na Zgornji Bistrici. Pri kostnici – zasnovala jo je arhitektka Mojca Kraševac iz Slovenske Bistrice – je spomin na žrtve počastila častna straža Slovenske vojske. Vence k spomeniku zamolčanih žrtev pa so položili predstavniki države, občine Slovenska Bistrica, svojci žrtev povojnih pobojev in politične stranke. Zbrane na bistriškem pokopališču – med njimi so bili predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je tudi vodil državno delegacijo, ministrica Zdenka Cerar, evropski poslanec Borut Pahor, poslanci državnega zbora Rudolf Petan, Jože Jerovšek in Alojz Sok ter predsednik Komisije za preiskovanje grobišč žrtev povojnega nasilja Peter Kovačič Peršin – je najprej nagovoril župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Dejal je, da je žalovanje za mrtvimi pravica živih. Težko je z razumom in srcem razumeti tisti čas, miniti so morala leta, da sta njihova zgodba in odrešitev postali naši. Od žrtev in zamolčanih se poslavljamo primerno, njihova smrt odstira nov pogled v prihodnost, resnica in slovo sta sprejeta, da zdaj manj boli, je še dejal Žagar in poudaril, da slovesa od žrtev ne bi bilo brez prizadevanj podžupana Alojza Vezjaka.
V imenu svojcev žrtev povojnih pobojev je govorila dr. Majda Gunčer. Opozorila je, da je resnica o povojnih pobojih še vedno skrbno skrita, žrtve še vedno označene s številkami in ne imeni, obsojeni pa so bili v imenu ljudstva. “Nekoč vam bodo vrnili imena in priimke, dostojanstvo, ki ste ga imeli, mi pa molimo za vas in vaše krvnike, da pride do popolne sprave med nami,” je dejala Gunčerjeva in dodala, da so zločin storili tisti, ki so bili pijani svoje moči in niso vedeli, kaj delajo. Osrednji govornik na današnji žalni komemoraciji pa je bil Peter Kovačič Peršin. Pred kostnico se je žrtvam poklonil z besedami: “Danes polagamo k zadnjemu počitku brezimne žrtve pobojev vojnega revolucionarnega nasilja. Vračamo jim človeško dostojanstvo in spoštljivo mesto v narodovem spominu. Zato je ta svečani pokop posmrtnih ostankov poklon žrtvam in hkrati priznanje slovenske države, da je bil zločin ne samo njihov umor, pač pa tudi večdesetletni molk o tej narodni tragediji.” Peršin je še rekel, da je pokop mrtvih temeljno človekovo dejanje, s pokopom pa se uvrščamo v krog civiliziranih narodov. Svoje zgodovine ne moremo spremeniti, ji pa vračamo čast. Čast vračamo tudi NOB, ki ga je omadeževalo slepo sovraštvo revolucionarjev. Pokop zamolčanih je korak k moralnemu očiščenju slovenskega človeka, to je priznanje, da je človek najvišja vrednota, ali kot pravi pisatelj Pavle Zidar, mrtvi so korenina življenja, je še dodal Peršin.
Po nagovoru predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija in pogrebnem obredu, ki ga je opravil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, so delegacije in svojci odšli k rovoma na Zgornji Bistrici, kjer je občina Slovenska Bistrica uredila okolje in namestila zvon. Pred rova so položili vence, cerkveni dostojanstveniki pa so blagoslovili grobišče.
Po besedah podžupana Alojza Vezjaka je v bistriški občini še okrog deset neodkritih grobišč.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Zgoraj: Rov na Zgornji Bistrici, kjer so našli posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev (Bistričan.si); Spodaj: Kostnica na slovenjebistriškem pokopališču (Natalija Sinkovič)

ŽE OSEM LET KOSTANJAR
“Kostanji, pečeni kostanji,” tako že nekaj dni vabi kupce na Trgu svobode v Slovenski Bistrici 90-odstotni invalid Matija Kodrič. Prijetnega prodajalca kostanjev smo povabili na kratek pomenek.
Kakšna je letošnja letina kostanjev?
Srednje dobra. Zlasti veliko kostanjev je letos v nižinskih predelih Pohorja in Makol. Kakovost je mnogo boljša kot lani.
Ali jih sami nabirate?
Zaradi invalidnosti tega ne morem. Kostanje, ki jih pečem, kupujem v okolici Makol in Pohorja.
Koliko kostanjev spečete dnevno?
Dnevno okrog 20 kg. Prodal bi jih lahko še več, vendar hodijo mnogi Bistričani sami v gozd po kostanje. Bližina Pohorja je pač vabljiva.
Kako dolgo že pečete kostanje?
Že osem let. Dolga doba, kajne?
VIR: M. M., Večer

USMRTILI SO FRANCA RIHTARIČA, KI JE “OBISKAL” TUDI PRAGERSKO
Franc Rihtarič je bil rojen leta 1929 v Očeslavcih pri Gornji Radgoni, umrl je 30. oktobra 1959 v gramozni jami pri Hočah. Bil je zadnji, ki so ga usmrtili v Sloveniji; nanj je »v imenu ljudstva«, ker je ubil miličnika, česar sicer nikoli ni priznal, in zagrešil še na desetine različnih drugih kaznivih dejanj, streljalo pet paznikov miličnikov.
Rihtarič je postal hudodelec pravzaprav po mladostni zaletavosti. S prijateljem sta ukradla avto iz garaže radgonskega okrajnega ljudskega odbora in ga v divji nočni vožnji, za volanom je bil Rihtarič, razbila. Namesto da bi Rihtarič naslednji dan dogodek prijavil, se je začel skrivati pred roko pravice. V nekaj mesecih je čustveno podivjal: zasovražil je oblast, v bes so ga spravljali bogatini. Vsem je napovedal »robinhudovsko« vojno. Kradel je kot sraka, uničeval državno premoženje in strašil ljudi. Grozil je s pestmi in z orožjem. Veliko ukradenega naj bi dal revnim ljudem in ženskam, pri katerih se je skrival. Leta 1955 je naredil usodno napako, ubil je miličnika. Premeteni fakin prve vrste je postal izmeček družbe.
Hodil je tudi po Pragerskem. Njegov obisk v našem kraju je v svojem romanu »Blaženi Franc Rihtarič« opisal pisatelj Zdenko Kodrič; Milena Blagajac, hči gostilničarjev Angele in Antona Finžgarja, njegovo pripoved potrjuje. Rihtarič je v Finžgarjevi gostilni pojedel golaž in popil pol litra vina, pošteno plačal, potem pa naj bi lokal razbil, premikastil najbogatejšega Pragerčana, poljubil natakarico in skočil na vlak za Maribor. Ko so ga aretirali, so našli pri njem vozno karto Pragersko–Maribor in na njeni hrbtni strani zapisano sled: »Bil sem tu.«
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 125
FOTO: Franc Rihtarič, zadnji, ki so ga usmrtili v Sloveniji (Wikipedija)

Rodila se je socialna delavka in keramičarka LJUBICA ZGONEC ZORKO
Ljubica Zgonec Zorko se je rodila 30. oktobra 1953 v Beogradu (Srbija) očetu Jožetu Zgoncu in materi Moniki Zgonec, rojeni Kolar. Družino je dopolnjeval še brat Franc Zgonec.
Leta 1960 so se z družino iz Beograda (Srbija), kjer je bil oče oficir v JLA, preselili v Slovenijo, na Notranjsko, v očetov rojstni kraj Viševek v Loški dolini. Starša sta se zaposlila v novonastajajočem podjetju Kovinoplastika LOŽ.
Ljubica je obiskovala osnovno šolo v Iga vasi in kasneje v Starem trgu. Neuspešen vpis v Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani se je končal s tehničnim risanjem na IKŠ-u v Mariboru, zaposlitvi v Kovinoplastiki Lož in nadaljevanju študija na Višji šoli za socialno delo v Ljubljani, kjer je leta 1976 diplomirala.
22. maja 1976 se je poročila z Božidarjem Zorkom, v zakonu se jima je rodil sin Luka.
Istega leta se je zaposlila v Osnovni šoli Stranje pri Kamniku in kasneje v Centru za socialno delo Domžale kot strokovna delavka za področje rejništva in popolnih posvojitev otrok. Na tem delovnem mestu je bila do leta 1984, ko se je z družino preselila v možev rojstni kraj Slovensko Bistrico. Zaposlila se je na Centru za socialno delo Slovenska Bistrica kot vodja oddelka enotne evidence socialnovarstvenih pomoči, kjer je delala do leta 1989. V tem času sta z računalniškim programerjem Dušanom Rudolfom razvila prvi informacijski sistem za izračun in obračun socialnih pomoči na osebnih (PC) računalnikih, ki so ga preko koncesije Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije (RS) uporabljali vsi centri za socialno delo v Sloveniji do leta 2002, ko je zaključila profesionalno delo na socialnem področju.
Ljubica se je takrat posvetila likovni dejavnosti, keramiki in nesnovni kulturni dediščini. Leta 1990 je kot samostojna podjetnica v Slovenski Bistrici ustanovila Galerijo VAL, specializirano za keramiko. V glineni skulpturalni keramiki, s katero se izraža, je prepoznala lončarsko dediščino svojih prednikov po mamini strani, lončarjev Kolar iz Podsrede na Kozjanskem. Leta 2011 se je upokojila, delo pa nadaljevala kot volonterka.
V letu 2002 je bila pobudnica ustanovitve in od leta 2007 predsednica Kulturno-izobraževalnega društva keramikov in lončarjev Podravja MAJOLIKA (Društvo MAJOLIKA), v okviru katerega so preko EU PHARE projekta leta 2003 ustanovili in opremili Center domače in umetnostne obrti (CDUO), za ohranitev slovenske lončarske dediščine, ki ga še vedno vodi. Ohranjanje in prenos rokodelskih znanj na mlade je njihovo in njeno poslanstvo. Za prepoznavo družbene odgovornosti do slovenske rokodelske dediščine so leta 2014 ustanovili Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, nosilca dokumenta »Zavezništvo za rokodelstvo«, ki je postal podlaga prvega zaščitnega zakona o ohranitvi in razvoju naše nesnovne rokodelske dediščine. V mandatnem obdobju 2018-2022 je konzorcij tudi vodila.
Ljubica Zgonec Zorko je tudi članica več društev in organizacij, v katerih tudi aktivno sodeluje: Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije, Društva keramikov in lončarjev Ljubljana, Kulturno-izobraževalnega društva keramikov in lončarjev Podravja Majolika, Golf kluba Slovenska Bistrica, Društva Vintgar, Združenja borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica, Članica in predsednica območne organizacije Socialnih demokratov Slovenska Bistrica, Članica in predsednica Ženskega foruma Socialnih demokratov 2009−2012, podpredsednica do 2021.
Tri mandate je bila tudi občinska svetnica v Občinskem svetu občine Slovenska Bistrica (1998−2002, 2006−2010, 2010−2014 ).
VIR: biografski-sb.si

Rodil se je podjetnik IVAN ŠOŠTARIČ
Ivan Šoštarič se je rodil 30. oktobra. 1942 v Gornjem Jesenju – Krapina (Hrvaška).
Njegovi starši niso bili zaposleni, preživljali so se s kmetijo. V družini se je rodilo pet otrok, poleg Ivana še dve sestri in dva brata. Oče je bil družbeno aktiven v krajevni skupnosti, bil je poveljnik gasilcev, igral je na različne instrumente in bil član pihalne godbe, delal pa je tudi kot cimperman samouk (mojster, ki postavlja ostrešja). Mati se je poleg kmetije kot samouk ukvarjala s šivanjem za potrebe tamkajšnjih žena.
Ivanov brat Slavko je končal strojno šolo in šel v Nemčijo. Od tam se je vrnil v Slovensko Bistrico, kjer je ustanovil samostojno družinsko podjetje SOHA, ki še danes dobro posluje in napreduje. Idejo za to mu je dal Ivan. Drugi brat, Izidor, je končal trgovsko šolo in živi na Ptuju, kjer v družinskem krogu vodijo Bar Divino. Sestra Zdenka je do upokojitve živela v Nemčiji, nato se je preselila v rojstno hišo v hrvaško Zagorje. Sestra Marija pa je končala srednjo medicinsko šolo in je zaposlena v zdravstvenem domu Krapina.
Ivan Šoštarič je končal osnovno šolo in se zaposlil v gostilni. Ker je od malega imel veliko željo za delo v gostinstvu, je ob delu končal gostinsko šolo. Želja za samostojno gostinsko dejavnost se mu je uresničila leta 1967, ko se je poročil z Danico, maturantko srednje upravne šole v Krapini, in sta prišla živet v Slovenijo. Tukaj sta na Prelogah pri Slovenski Bistrici z ženo vodila gostinski obrat, ki ga je lastnik hiše poimenoval Danica. Slovela sta po kvalitetnih gostinskih uslugah daleč naokoli.
Poleg dela v gostinstvu je s prijateljem Tonetom Ofentavškom načrtoval nove poslovne ideje in nadaljnje razvojne poti podjetništva. Na Ofentavškovo pobudo se je Ivan začel ukvarjati s tekstilno dejavnostjo, izdeloval je trakove za rolete. Z dejavnostjo je pričel v majhni delavnici na Prelogah. Sčasoma je v Slovenski Bistrici, v Trubarjevi ulici, zgradil poslovno-stanovanjski objekt. Leta 1974 se je iz Prelog preselil v Slovensko Bistrico ter v okviru svojega podjetja z blagovno znamko Poliplet močno razširil svojo dejavnost z različnimi proizvodnimi artikli.
Ivan Šoštarič je bil kot uspešen podjetnik leta 1979 med ustanovitelji Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenska Bistrica (takratnega obrtnega združenja). Deloval je tako v obrtnem združenju kot v občinskih organih in povezoval interese obrtnikov in podjetnikov tudi na takratnem republiškem nivoju. Bil je podpredsednik obrtne zbornice OOZ Slovenska Bistrica v obdobju od 1979–94, od 1. januarja 1994 do 11. decembra 2010 je bil član skupščine OOZ Slovenska Bistrica.
Vedno si je prizadeval za razvoj obrtne zbornice, bil pa je aktiven tudi na področju razvijanja počitniških kapacitet. Zavzemal se je za razvoj sindikalnega gibanja med obrtniki in zaposlenimi delavci ter bdel nad prizadevanji za socialno in zdravstveno varnost zaposlenih. V tej zvezi je bil tudi pobudnik ustanovitve sklada za izobraževanje in stanovanjskega sklada v okviru obrtne zbornice.
Kot član Izvršnega sveta takratne Skupščine občine Slovenska Bistrica in delegat Obrtne zbornice Slovenije si je močno prizadeval za razvoj obrtništva in podjetništva. Uresničila se je tudi njegova ideja in želja po pridobitvi in ureditvi zemljišč za obrtno-podjetniško cono v Slovenski Bistrici. Ta njegova vizija je bila izvedena in uresničena nekaj let kasneje.
V njegovem poslovnem življenju je bila neprestano prisotna želja po razvoju, inovacijah in novih poslovnih odločitvah. Za vse njegove želje je pričelo primanjkovati poslovnih prostorov za uresničitev željenih ciljev. Zato je v industrijski coni v Slovenski Bistrici, na Kolodvorski ulici, kupil objekt v IV. gradbeni fazi, ga uredil in vanj preseli del proizvodnje. V tem objektu je odprl tudi industrijsko prodajalno lastnih izdelkov, pod nazivom Mega tekstil d. o. o. Direktorica omenjene družbe je sedaj Andreja Šoštarič Mlačnik, hči Ivana Šoštariča. Mega tekstil se je dodatno razširil z dejavnostjo MegaMobil, kjer izdelujejo avtodome. Zaradi širitve dejavnosti so morali v nakup nove hale, v širitev dodatnih poslovnih prostorov in proizvodno-strojne opreme.
Ivanova druga hči, Marina, je postala direktorica podjetja Poliplet, ki trenutno deluje še na stari lokaciji. Ker pa se delovni proces v proizvodnji z različnimi programi kontinuirano širi, posledično primanjkuje poslovnih prostorov. Tudi Poliplet d.o.o. je za nemoteno opravljanje te dejavnosti moral v izgradnjo novih poslovnih prostorov oz. objekta.
VIR: biografski-sb.si

30. oktober 1941
NACISTI USTRELIJO 30 TALCEV
Z zločinom 30. oktobra 1941, ko so v Mariboru ustrelili 30 talcev, so se nacisti maščevali za napad Štajerskega bataljona na Črnakovo graščino Štrovsenek (Straussenegg) pri Gomilskem v Savinjski dolini deset dni prej. Graščina Štrovsenek je bila včasih lovski dvorec celjskih grofov, oktobra 1941 je v njej stanoval Ivan Črnak, po nekaterih virih stotnik, po drugih industrialec, z ženo Štefanijo. Partizani so ju skupaj z njunim vrtnarjem Ivanom Bobkom po napadu zaradi protinarodnega delovanja ustrelili.
Med 30. oktobra 1941 v Mariboru ustreljenimi talci so tudi: Leopold Čop, Miro Kac, Ivan Leskovar in Alojz Prener.
VIR: Mirko Munda: Pragersko in NOB, str. 67-68
FOTO: Zgoraj: levo Leopold Čop, desno Miro Kac; Spodaj: levo Ivan Leskovar, desno Alojz Prener (biografski-sb.si)

30. oktober 1941
OKUPATOR NA VENČESLU PREPOVE DELOVANJE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Poleg tega, da je okupator 1941 tudi za venčeselske učence prepovedal slovenski pouk in organiziral nemškega, je prepovedal tudi delovanje slovenskih društev in organizacij, vse s ciljem germanizirati slovenski narod. Tako je že 30. oktobra 1941 prepovedal Fantovski odsek, in nekaj kasneje, 15. novembra, še Prosvetno društvo na Zgornji Ložnici.
VIR: Edmund Pogorevc, Iz šolskih kronik, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 342
FOTO: Zgornja Ložnica na razglednici okrog leta 1910 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)

30. oktober 1918
USTANOVLJEN JE BIL NARODNI SVET ZA OKRAJ SLOVENSKA BISTRICA
Po koncu 1. svetovne vojne se je 30. oktobra 1918 v Narodnem domu (današnji Dom Svobode in kino, op. ur.) v Slovenski Bistrici zbralo mnogo narodnih zaupnikov. Ustanovili so Narodni svet za sodni okraj Slovenska Bistrica. Tega dne je po dolgem času zopet visela na Narodnem domu slovenska zastava in pričala, da so se začeli drugi časi. Nemški mestni odbor Slovenske
Bistrice je zvečer odstopil in Slovenci so prevzeli vodstvo mestnega gospodarstva.
VIR: Edmund Pogorevc: Utrinki iz časa med obema vojnama, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 373
FOTO: Nekdanja Cesarja Franca Jožefa jubilejna hranilnica, kasneje Narodni dom, sedaj Dom Svobode in kino okrog leta 1911 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
