19. november

Od petka, odkar smo v našem časniku objavili poizvedbo za Jankom J. L. s Spodnje Ložnice pri Slovenski Bistrici, so se v tem kraju in okolici razširile skoraj neverjetne govorice o usodi 15-letnega fantiča, učenca sedmega razreda Osnovne šole Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici.
Najprej so bili na udaru miličniki postaje milice Slovenska Bistrica, češ da se iskanja pogrešanega fanta niso lotili dovolj resno. Čez dan ali dva so ljudje govorili o utopitvi dečka v ribniku blizu Videža in da so dečka našli obešenega v gozdu blizu Ložnice. Nazadnje se je med Bistričani razširila novica, da je mladenič na varnem in da zanj skrbijo njegovi sošolci, skrit pa je v gozdiču blizu Slovenske Bistrice.
»Nobena od teh govoric ni resnična,« je včeraj zatrdil komandir postaje milice Slovenska Bistrica Stanislav Mlakar, nižji inšpektor. »Govorice zelo škodujejo prizadevanjem delavcev milice pri iskanju pogrešanega fanta. J. L. iščemo od tistega dne, ko ga pogrešajo starši. Naj povem, da se je deček 5. novembra okoli 17. ure oglasil pri dežurnem miličniku postaje milice v Slovenski Bistrici. Povedal mu je, da je bila mama na roditeljskem sestanku, da ima slabe ocene in da zaradi tega s strahom odhaja domov. Dežurni miličnik ga je potolažil in mu rekel, da mu mati gotovo ne bo storila nič hudega. Na postaji se je zadržal do odhoda avtobusa, ki vozi proti Spodnji Ložnici. Kakih 15 minut je bil na postaji. Odšel je — šele pozneje smo ugotovili — da neznano kam. Tudi sam bi podobno ravnal, saj nas v šolskem letu obišče približno 15 učencev osnovne šole in vsi po vrsti tožijo, da se bojijo domov zaradi slabih ocen.«
J. L. ta dan ni prišel domov, niti naslednji dan v šolo. Miličniki postaje milice so takoj navezali stike z vodstvom Osnovne šole Pohorskega odreda in materjo. Zvedeli so, da obiskuje 7. razred, da je fant normalen, dobil je le nekaj slabih ocen. Miličniki so fanta iskali tudi zunaj naših mej. Seznanili so se s sorodstvom v ZRN, na Pohorju, obhodili vse poti, kjer se je fant zadrževal, obiskali prijatelje, sošolce, si ogledali obrežje ribnika na Videžu, pretresli vse zapuščene hiše, skratka, miličniki so dokaj temeljito prečesali teren na območju, kjer bi lahko pogrešani deček bil.
Stanislav Mlakar je povedal, da bodo akcijo iskanja ponovili v soboto ali nedeljo, vanjo pa vključili vse miličnike, rezerviste, lovce, gasilce in domačine. »Tačas govoriti o smrti J. L. je prezgodaj, saj za to ni zanesljivih dokazov.«
V Osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici so zaradi pogrešanega sošolca vsi vznemirjeni. Avgust Vidmar, ravnatelj šole, je povedal, da so se takoj, ko so zvedeli, da učenca ni doma, povezali z miličniki in materjo. »Začeli smo poizvedovati med učenci, posebno smo se osredotočili na prijatelje in sošolce, ki so se z njim družili. Od učencev smo zvedeli, da so ga videvali do prejšnje nedelje, pozneje pa se je za njim izgubila vsaka sled. Ko smo v šoli pretresli njegovo osebnost, smo ugotovili, da J. L. ni najboljši učenec, vendar vedenjsko ni moten, niti psihično labilen. Zvedeli smo le to, da se je zelo rad zadržal v bližini šole in da je zaradi svojega uspeha nekoliko trpel.«
Do sobote in nedelje torej ostaja upanje, da ljudje Janka najdejo. Dotlej pa bo treba potrpeti, ga iskati, prisluhniti ljudem, ki o njem kaj vedo, in potrkati na svojo vest z vprašanjem: kako mladim in odraščajočim pomagati v stiski, v kakršni se je znašel Janko.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Pogrešani J. L. V poizvedbi piše, da je visok 160 centimetrov, dobro razvit, kratko postriženih črnih las . . . (Večer)