19. november
Danes goduje NEŽA
Ime Neža izhaja iz latinskega imena Agnes in je nastalo po izpustitvi prvega zloga. Latinsko ime razlagajo iz grške besede ἀγνός (aghnòs), v pomenu besede »čista, nedolžna« ali iz latinske besede agnus v pomenu »jagnje«.
Ostale različice imena: Agi, Agica, Agna, Agnes, Agnesa, Agnese, Agneš, Agneta, Agnez, Agneza, Agnezija, Agni, Agnica, Ines, Janja, Nežica, Nežika.
19. november
SVETOVNI DAN STRANIŠČ
19. november, svetovni dan stranišč, služi opozarjanju na neurejene sanitarne in higienske razmere po svetu, ki so vzrok hudemu zdravstvenemu tveganju.
Kljub temu, da so stranišče s sistemom za splakovanje patentirali davnega leta 1899, je na svetu še vedno 4.5 milijarde ljudi brez dostopa do ustreznih sanitarij. 1.8 milijarde ljudi je zaradi slabega tesnjenja greznice ali kanalizacije izpostavljeno kontaminirani pitni vodi. Posledica slabe higiene pa je hitro širjenje bolezni kot so kolera, malarija, griža in tifus. Izboljšani življenjski pogoji na področju sanitarij bi lahko rešilo okoli 842.000 življenj na leto.
OBNOVLJENO PARKIRIŠČE V ČOPOVI ULICI
V Slovenski Bistrici so pred dnevi zaključili obnovo parkirišča na začetku Čopove ulice. Parkirišče nasproti pošte v središču mesta je bilo namreč popolnoma dotrajano. Odstranili so poškodovan asfalt, obnovili meteorno odvodnjavanje … Parkirišče so na novo preplastili in označili parkirna mesta. Investicija je vredna okoli 51 tisoč evrov, dela pa je izvedlo podjetje Krt gradbeništvo iz Slovenske Bistrice.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Konec preteklega tedna so na novo označili parkirna mesta
(Tomaž Ajd)
LITERARNI VEČER Z NOAHOM CHARNEYJEM
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica pripravlja danes, 19. novembra, ob 19. uri v knjižnici literarni večer z Noahom Charneyjem, ameriškim pisateljem in umetnostnim zgodovinarjem, avtorjem knjige Slovenologija. To je po romanu Tat umetnin in monografiji o Jožetu Plečniku njegova tretja knjiga, ki je izšla v slovenščini.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Noah Charney (Beletrina)
STRPNO IN UPOŠTEVAJOČ PRAVILA V PROMETU
Na dan spomina na žrtve prometnih nesreč v društvu šoferjev z opozorili o pomenu varne vožnje in opremi vozil
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 na podlagi resolucije Združenih narodov imenovala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Tudi v občini Slovenska Bistrica vsako leto zaznamujejo ta dan, letos so prireditev izvedli v nedeljo, 19. novembra, v Osnovni šoli Partizanska bolnišnica Jesen Tinje. “Čeprav se razmere v zadnjih letih izboljšujejo, še vedno v prometnih nesrečah umre preveč ljudi, tudi otrok. Glavni vzrok je alkohol, tudi sicer je predvsem človek tisti, ki povzroča nesreče. V prometu je najbolj pomembno, da smo strpni in da spoštujemo prometna pravila. K izboljšanju varnosti veliko pripomorejo policija, šole in občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,” je ob tem poudaril slavnostni govornik Ivan Pristovnik, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Slovenska Bistrica.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Tinje Maksimiljan Tramšek pa je ob tem spomnil na pomen cestne infrastrukture. Kljub temu da je v občinskem proračunu premalo denarja, se po njegovih besedah trudijo, da so njihove ceste urejene: “Upam, da se dinamika urejanja cest ne bo ustavila. Tudi prometno signalizacijo imamo označeno. Je pa res, da imamo pozimi kar nekaj težav. Ljudje, ki se pripeljejo k nam na Pohorje iz doline, nimajo primerno opremljenih avtomobilov, prav tako vozijo prehitro.” Kratek kulturni program so pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Partizanska bolnišnica Jesen Tinje.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Ivan Pristovnik, predsednik ZŠAM Slovenska Bistrica (Aleš Kolar)
19. november 2016
UVOD V SEZONO KOLIN NA GRAJSKI TRŽNICI
V soboto, 19. novembra 2016, je od 8.00 do 11.00 na grajski tržnici poleg redne ponudbe bila tudi bogata ponudba dobrot, vezanih na čas kolin.
Brbončice so lahko okušale dobrote, ki so jih pripravili člani TD Vitica iz Prelog.
Za kulturni utrip pa je poskrbela Godba na pihala KUD Janko Živko iz Poljčan.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Koline (Grajski stolpec)
BISTRIŠKI ALUREG BO TEŽKO PREŽIVEL
Alureg je bistriški razvojni projekt, ki pa ne more zaživeti, družbeniki pozivajo mlade podjetnike, naj ga rešijo
Četudi se v Skupini Impol in skladu Alureg PIN govori o tem, da bi podjetje zaprli, so družbeniki bistriškega Alurega drugačnega mnenja. Na skupščini so družbeniki sprejeli sklep, da skupaj z občino Slovenska Bistrica in s strokovnimi centri pripravijo nove strateško razvojne dokumente in tako projekt Alureg in Alureg PIN obdržijo pri življenju. Znano je, da je bistriški Alureg podprojekt projekta Oreh, ki pa ima sedež zunaj bistriške občine in je prav tako bolj ali manj mrtev. V Impolu pravijo, da Alureg ne zaživi, ker zanj ni ne kapitala niti pravih idej. Ko so ustanavljali Alureg PIN, se je govorilo tudi o ustanovitvi visokošolskega središča, iz katerega naj bi prišli kadri, ki bi s svojimi zamislimi pognali ta projekt. Družba Alureg PIN je podjetniški inkubator v zasebni lasti, z njegovo pomočjo naj bi nastajala nova podjetja in novi projekti. Gre za inovativno, visoko tehnološko podjetje, njegova ključna vizija so inkubacija podjetniških idej, zagotavljanje pogojev za razvoj izbranih idej v nova podjetja in skrb za rast novoustanovljenih podjetij.
Varužan Kevorkijan, direktor Alureg PIN, pravi, da so v steber projekta Alureg vložili 750 tisoč evrov, ker pa ni zaživel, je denar mrtev kapital; marsikateri družbenik pa bi denar, ki ga je vložil v projekt, zdaj potreboval, da se izvleče iz krize. “Kot je znano, skladi tveganega kapitala poslujejo tako, da pridobijo poslovneže, ki sodelujejo v razvojnih projektih. Iniciativa je zmeraj na strani podjetnikov, brez razvojnih kapitalistov ni razvojnega kapitalizma,” poudarja Kevorkijan. Skladi tveganega kapitala običajno ne prevzemajo iniciative, še manj pa so pobudniki za ustvarjanje projektov. Projekti so rezultat razvojnih potreb gospodarskih subjektov, skladi – to je tudi Alureg PIN – pa le pospešujejo oziroma lajšajo njihovo inkubacijo, opozarja. Zato je razumljivo, da skupščina poziva javnost in družbenike, naj Alureg predstavijo mladim podjetnikom, inovatorjem in raziskovalcem, ki bi pognali v tek Alureg PIN. V bistriški občinski upravi projekt še zmeraj podpirajo, čeprav je znano, da ga sedanja vlada bolj ali manj prezira. Enako se godi tudi projektu Oreh.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
ODPRTA LEKARNA NA ZGORNJI POLSKAVI
Prebivalci krajevne skupnosti Zgornja Polskava so dobili novo lekarno. Odprl jo je bistriški javni zavod Lekarna, poslovala pa bo vsak ponedeljek med 12. in 15. uro, v torek, četrtek in petek med 8. in 12. uro, v sredo pa med 16. in 20. uro. Delovni čas polskavske lekarne so prilagodili delovnemu času zdravstvene ambulante. Prostor je velik skoraj 50 kvadratnih metrov, bistriški javni zavod pa je za obnovo porabil 140 tisoč evrov.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Lekarna Zgornja Polskava
JAVNO SOOČENJE BISTRIŠKIH KANDIDATOV
Uredništvo Bistriške panorame priredi danes, v četrtek, ob 19. uri v kinodvorani Slovenska Bistrica javno soočenje kandidatov za državni svet in državni zbor. Pričakujejo vsaj šest za zdaj znanih kandidatov za državni zbor v sedmi volilni enoti (dr. Jožeta Pučnika, Ireno Majcen, Branka Vasa, Adolfa Klokočovnika, mag. Draga Černetiča in dr. Jožeta Slačka). Zanimiv bo nastop Danila Utenkarja, Rudija Vorše. Pavla Blažiča. dr. Janka Čara. dr. Petra Glaviča (kandidat iz Ruš) in Antona Golčerja, ki se bodo na decembrskih volitvah potegovali za mesto lokalnega svetnika v državnem svetu.
VIR: (sb), Večer
15-LETNEGA J. L. S SPODNJE LOŽNICE ŠE NISO NAŠLI
Raziskovali bodo ped za pedjo
J. L se je rad zadrževal v bližini šole – Z njim je bilo vse v redu, zatrjujejo v OŠ Pohorskega odreda – V stiski zaradi ocen
Od petka, odkar smo v našem časniku objavili poizvedbo za Jankom J. L. s Spodnje Ložnice pri Slovenski Bistrici, so se v tem kraju in okolici razširile skoraj neverjetne govorice o usodi 15-letnega fantiča, učenca sedmega razreda Osnovne šole Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici.
Najprej so bili na udaru miličniki postaje milice Slovenska Bistrica, češ da se iskanja pogrešanega fanta niso lotili dovolj resno. Čez dan ali dva so ljudje govorili o utopitvi dečka v ribniku blizu Videža in da so dečka našli obešenega v gozdu blizu Ložnice. Nazadnje se je med Bistričani razširila novica, da je mladenič na varnem in da zanj skrbijo njegovi sošolci, skrit pa je v gozdiču blizu Slovenske Bistrice.
»Nobena od teh govoric ni resnična,« je včeraj zatrdil komandir postaje milice Slovenska Bistrica Stanislav Mlakar, nižji inšpektor. »Govorice zelo škodujejo prizadevanjem delavcev milice pri iskanju pogrešanega fanta. J. L. iščemo od tistega dne, ko ga pogrešajo starši. Naj povem, da se je deček 5. novembra okoli 17. ure oglasil pri dežurnem miličniku postaje milice v Slovenski Bistrici. Povedal mu je, da je bila mama na roditeljskem sestanku, da ima slabe ocene in da zaradi tega s strahom odhaja domov. Dežurni miličnik ga je potolažil in mu rekel, da mu mati gotovo ne bo storila nič hudega. Na postaji se je zadržal do odhoda avtobusa, ki vozi proti Spodnji Ložnici. Kakih 15 minut je bil na postaji. Odšel je — šele pozneje smo ugotovili — da neznano kam. Tudi sam bi podobno ravnal, saj nas v šolskem letu obišče približno 15 učencev osnovne šole in vsi po vrsti tožijo, da se bojijo domov zaradi slabih ocen.«
J. L. ta dan ni prišel domov, niti naslednji dan v šolo. Miličniki postaje milice so takoj navezali stike z vodstvom Osnovne šole Pohorskega odreda in materjo. Zvedeli so, da obiskuje 7. razred, da je fant normalen, dobil je le nekaj slabih ocen. Miličniki so fanta iskali tudi zunaj naših mej. Seznanili so se s sorodstvom v ZRN, na Pohorju, obhodili vse poti, kjer se je fant zadrževal, obiskali prijatelje, sošolce, si ogledali obrežje ribnika na Videžu, pretresli vse zapuščene hiše, skratka, miličniki so dokaj temeljito prečesali teren na območju, kjer bi lahko pogrešani deček bil.
Stanislav Mlakar je povedal, da bodo akcijo iskanja ponovili v soboto ali nedeljo, vanjo pa vključili vse miličnike, rezerviste, lovce, gasilce in domačine. »Tačas govoriti o smrti J. L. je prezgodaj, saj za to ni zanesljivih dokazov.«
V Osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici so zaradi pogrešanega sošolca vsi vznemirjeni. Avgust Vidmar, ravnatelj šole, je povedal, da so se takoj, ko so zvedeli, da učenca ni doma, povezali z miličniki in materjo. »Začeli smo poizvedovati med učenci, posebno smo se osredotočili na prijatelje in sošolce, ki so se z njim družili. Od učencev smo zvedeli, da so ga videvali do prejšnje nedelje, pozneje pa se je za njim izgubila vsaka sled. Ko smo v šoli pretresli njegovo osebnost, smo ugotovili, da J. L. ni najboljši učenec, vendar vedenjsko ni moten, niti psihično labilen. Zvedeli smo le to, da se je zelo rad zadržal v bližini šole in da je zaradi svojega uspeha nekoliko trpel.«
Do sobote in nedelje torej ostaja upanje, da ljudje Janka najdejo. Dotlej pa bo treba potrpeti, ga iskati, prisluhniti ljudem, ki o njem kaj vedo, in potrkati na svojo vest z vprašanjem: kako mladim in odraščajočim pomagati v stiski, v kakršni se je znašel Janko.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Pogrešani J. L. V poizvedbi piše, da je visok 160 centimetrov, dobro razvit, kratko postriženih črnih las . . . (Večer)
IMPOLČANI SPET NA NOGAH
Judoisti Impola so se v 3. kolu I. zvezne lige v Sarajevu pomerili z judoisti Maribora in domače Bosne. Bistričani so se vrnili s popolnim izkupičkom.
V Sarajevu je bil Impol favorit, vprašanje je bilo, kolikšen bo rezultat po posameznih dvobojih. Vidmajer ni imel težjega dela z nekdanjim klubskim tovarišem Šego, ki je okrepil Maribor. Enako je nadaljeval Topolčnik proti Kralju, Rebernak pa je z novo zmago proti Sajku, že zapečatil usodo Maribora. Leskovar in Bičič sta se razšla neodločeno, končni rezultat 9:1 pa je postavil Impolčan Dragič, ko je proti Lasbaherju zmagal s tehnično premočjo.
Impolčani prav tako niso imeli težav v srečanju z Bosno, saj so zmagali z najvišjim rezultatom. Pred 300 gledalci so sodili Hadžistijević (Sarajevo), Iršič (Maribor) in Pliberšek (Slov. Bistrica).
VIR: D. Utenkar, Delo
S SENIKA PADEL V ŠKEDENJ!
V Peklu pri Poljčanah je med delom padel s senika 62-letni posestnik Ivan Juršič. Po neprevidnosti je stopil na odprtino in strmoglavil v 6 metrov nižji škedenj. Mož je dobil pri padcu težje notranje poškodbe, razen tega pa si je pretresel možgane. Z reševalnim avtom so ponesrečenca odpremili v meriborsko bolnico.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je trgovski poslovodja IVAN BRATINA
Ivan Bratina se je rodil 19. novembra 1928 v Škofji vasi pri Celju očetu Jožetu in materi Mariji, rojeni Slokar.
Osnovno šolo je obiskoval v Ljubečni pri Celju, srednjo trgovsko šolo pa v Celju.
Prvo zaposlitev je dobil v Celju, kjer je delal do leta 1952.
Leta 1952 se je preselil v Slovensko Bistrico. Tukaj je prevzel mesto poslovodje v trgovini Živila pri trgovskem centru Metrop. Kasneje je bila to trgovina trgovskega podjetja Planika Slovenska Bistrica.
Trgovina, ob kateri je bil tudi manjši bife, se je nahajala na Trgu svobode 10. Bistričani so jo poimenovali kar »Pri Bratini«.
Upokojil se je leta 1991.
Poročen je bil z Antonijo, rojeno Rasteiger, njeni starši so bili žrtve povojnih pobojev. V zakonu se jima je rodila hči Leonora (Lea, učiteljica na Osnovni šoli Pohorskega odreda). Družina Rasteiger je imela pred 2. svetovno vojno v Slovenski Bistrici posestvo, dve mesnici (ena je bila na Zgornji Polskavi) in gostilno.
Ivan Bratina je umrl 24. julija 1993. Pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
DO NOVEMBRA USPEL UREDITI SAMO ZAČASNI HLEV
Ko je zagorelo v bližini župnišča, pri Filipu Samasturju, se je zaradi hude suše ogenj razširil bliskovito in v nekaj minutah zajel tudi Samasturjevo ter župnijsko gospodarsko poslopje, ki sta pogoreli do temeljev. V župnijskem gospodarskem poslopju tudi osem prašičev, žitna zaloga, živinska krma, drva, vozovi in orodje.
Kako je bilo z obnovo župnijskega gospodarskega poslopja, je župnik Vincenc Novak popisal v »Spominski knjigi« kot dodatek šele leta 1863. Najprej je potožil, da so se Spodnjepolskavčani sprva branili pomagati pri obnovi cerkvenega premoženja, ki je utrpelo veliko škodo, čeprav so to bili po zakonu dolžni storiti. Izmikali so se z vse mogočimi domislicami in celo lažmi, naslovljenimi na okrajno gospostvo v Slovenski Bistrici, čeprav je bil Frajštajn, patron župnije svetega Štefana, na začetku pripravljen pomagati z lesom. Zato je župnik uspel do 19. novembra 1862 urediti samo začasni svinjski hlev in delno pokriti obokan prostor, krmo pa je moral spraviti pri kmetih in jim to uslugo drago plačati.« /…/
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 148, 149