27. november
Danes goduje VIRGILIJ
Ime Virgilij izhaja iz latinskega imena Virgilius z nekdanjim pomenom »izhajajoč iz strorimske rodbine Virgilijcev«. Nekateri poznavalci pa ime Virgilij povezujejo z latinsko besedo virens v pomenu »zeleneč, zelen, cvetoč, mladosten«. Za francosko ime Vergile domnevajo, da se je kot krstno ime uveljavilo po renesansi z imenom latinskega pesnika Vergila.
Moške različice imena: Vergilij, Vergilio, Virgil, Virgilij.
Ženske različice imena: Vergilija, Virgilija.
27. november
USTANOVLJENA KOALICIJA DEMOS
Do ustnega dogovora o predvolilnem sodelovanju zveze demokratičnih strank je prišlo na domačiji predsednika Slovenske kmečke zveze (SKZ) Ivana Omana v Zmincu pri Škofji Loki, dne 27. novembra 1989. Tam so se zbrali predstavniki Slovenske demokratične zveze, Socialdemokratske zveze Slovenije (zdajšnja SDS) in Slovenskih krščanski demokratov ter se ustno dogovorili o sodelovanju. Do uradnega podpisa predstavnikov vseh treh strank je prišlo 4. decembra 1989 in ta dan obeležujemo kot rojstvo DEMOS-a.
DAN ODPRTIH VRAT GOSPODARSTVA
Urad za delo Slovenska Bistrica je 27. novembra izvedel dan odprtih vrat gospodarstva za devetošolce in njihove starše. Potekal je v Slovenski Bistrici, kjer je vrata odprlo podjetje Impol, d. d.
VIR: Informator
NAGRADE GOSPODARSTVENIKOM
V Slovenski Bistrici so izbrali direktorja, podjetnika in obrtnika leta s širšega bistriškega območja – Spodbuda za gospodarski razvoj območja
Vsako drugo leto izbere bistriški Tednik Panorama najbolj uspešnega direktorja, podjetnika in obrtnika s širšega bistriškega območja, ki zajema občine Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica in Makole. Uredništvu pomaga pri odločitvi žirija novinark in novinarjev, ki poročajo o dogajanjih s tega območja, letos pa so soglasno sklenili, da je najdirektor Roman Stegne (levo), ki vodi zasebno družbo AHA Emmi iz Slovenske Bistrice, naziv najpodjetnika je dobil Anton Mernik (sredina), lastnik gradbene družbe ISA iz Slovenske Bistrice, za najobrtnika pa so razglasili Zvonka Gmajnerja (desno) s Sel pri Spodnji Polskavi, ki se ukvarja s strojnimi inštalacijami. Nagrajenci so prejeli skulpture Prodor, ki jih je izdelal kipar Franci Černelč.
Roman Stegne sodi v mlajšo generacijo bistriških direktorjev, družba AHA Emmi, ki je sicer v lasti Mojce Lukančič in Nigela Buxtona, pa zaposluje 350 delavcev. Podjetje se je v dobrih 60 letih uveljavilo na področju lesa in aluminija, zdaj pa sodi med najbolj sodobne slovenske gospodarske družbe, ki večino proizvodnje proda na tujih trgih. Lani so imeli več kot 35 milijonov evrov celotnega prihodka in skoraj 1,2 milijona čistega dobička. Ob razglasitvi je nagrajenec poudaril, da je imel veliko srečo, ker je postal direktor v desetletja odlično vodenem podjetju, v katerem nadaljujejo uvajanje sodobnih tehnologij.
Med podjetniki je na vrhu Anton Mernik; družinsko podjetje ISA deluje 45 let, odkar se je nagrajenčev oče začel ukvarjati s sanacijami v gradbeništvu. Mlajši rod je dejavnost razširil tudi na gradnjo, ISA, ki se je proslavila z gradnjo poslovne cone Penta, pa zdaj gradi še poslovno-stanovanjski center Bistriška vrata in nadaljuje gradnjo obrtne cone, v kateri bodo proizvodne, trgovske in skladiščne zgradbe.
Zvonko Gmajner opravlja inštalacijska dela v številnih velikih podjetjih na Štajerskem, s postavitvijo domače sončne elektrarne pa je jasno nakazal, kam se namerava usmeriti.
VIR: Danilo Utenkar, Delo
FOTO: Arhiv Utrinkov časa
PREDSTAVILI GRAJSKO MESTECE
Danes so bistriški zavod za kulturo, Komunala, turistična zveza in občina Slovenska Bistrica predstavili grajsko mestece, ki bo oživelo v prednovoletnem času. Grajsko mesto bodo odprli v gradu, odprto pa bo med 4. in 10. decembrom. Blaž Gregorič, direktor Komunale, je povedal, da bodo pod grajsko lipo namestili deset lesenih hiš, ki jih izdelujeta mariborsko mizarstvo Klinger in poslovna enota v Slovenski Bistrici, v njih bodo obrtniki in aktivih kmečkih žena ponujali dobrote in izdelke domače obrti, na voljo bodo pijače in jedi, ob hiškah se bo vrtel otroški vrtiljak, mesto bodo obiskali škrati, prišel bo Miklavž in Komunala obljublja bogato praznično osvetlitev. Herta Žagar, direktorica zavoda za kulturo, je dodala, da bodo med 16. in 21. uro v gradu tudi plesali in peli. Ob tej priložnosti bo še nekaj prireditev, povezanih z likovno in literarno umetnostjo, medtem ko bo dogajanje pred gradom v tako imenovanem grajskem mestecu imelo etnološki predznak. Predsednik TZ Slovenska Bistrica Leopold Turk pa obljublja, da bo v mraku in temi predbožično in prednovoletno praznovanje še bolj mikavno in zanimivo. Odprte bodo delavnice za izdelovanje voščilnic in adventnega okrasja, nastopili bodo folklorni plesalci in pevci ljudskih viž.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Utrinek s Prazničnega grajskega mesta (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
KLJUB SLABOSTIM 600 MILIJONOV TOLARJEV DOBIČKA
Letos je Impolova komisija za inovacije pregledala 111 inovativnih in koristnih predlogov – Najboljši inovatorji so v Cevarni – Hinko Pušaver ima že deset inovacij
S priključitvijo Slovenije Evropski uniji so se v Impolovi družbi pojavile spremembe: za velik del aluminija, ki ga ne kupujemo v državah EU, moramo plačevati dodatno šestodstotno carino, te na primer ne plačujejo konkurenti iz Češke, Madžarske in Poljske, je na današnji podelitvi zlatih, srebrnih in bronastih znakov Impola dejal Jernej Čokl, predsednik Impolove uprave. Dodal je še, da na sedanje zaostrene razmere vplivajo z zmanjševanjem stroškov. Vodstvo družbe pa ocenjuje, da bodo letošnji poslovni rezultati nekoliko slabši od lanskih. Napovedi namreč kažejo, da bo bistriška družba prodala okrog 95 tisoč ton izdelkov, poslovno leto pa zaključila s 500 do 600 milijonov tolarjev dobička.
Jernej Čokl je danes v Slovenski Bistrici še povedal, da je Impol še vedno med najboljšimi podjetji v državi, v Podravju je po kazalcih gospodarske uspešnosti na prvem mestu, medtem ko je občina Slovenska Bistrica po zaslugi te firme po kazalcih razvoja na drugem. Opozoril je še na letošnje naložbene uspehe: največ jih je bilo v valjarništvu in stiskalništvu, vrednost naložb pa znaša skoraj sto milijonov evrov. Za družbo je pomembno tudi prestrukturiranje proizvodnje aluminijastih folij. V preteklosti so jih izdelali 6500 ton, zdaj 20 tisoč ton na leto. Pod Impolovo streho je tudi srbska firma Seval iz kraja Sevojno. V tej delniški družbi je zaposlenih 774 delavcev, letos bodo tam proizvedli 30 tisoč ton izdelkov. Poslovanje te firme je bilo do oktobra slabo, oktobra se je položaj izboljšal, ob koncu leta pa naj bi ta družba poslovala pozitivno. Prihodnje leto bosta Seval in Impol proizvedla 131 tisoč ton izdelkov iz aluminija; v Sevalu bodo obnovili strojno opremo in livarno. Impolovi delavci – v družbi je zaposlenih 984 ljudi, v poslovni skupini Impol pa 1853 – bodo v prihodnosti potrebovali kakovostno zlitinsko surovino za rondelice in folijo. In prav skrb za kakovostne surovine bo prednostna naloga vodstva družbe.
Na današnji slovesnosti je predsednik uprave delovnim jubilantom vročil 32 zlatih, 50 srebrnih in dva bronasta znaka. Zlati znak je dobil tudi Čokl, in sicer za 30 let delovne dobe. Zlate znake za inovatorske dosežke pa so dobili Bojan Gril iz Cevarne, Uroš Šega iz Folij, Vojko Vivod in Dejan Kos iz Livarne, Hinko Pušaver iz Profilov, Bojan Kropf iz Valjarne, Zdenko Frešer s področja infrastrukture in Anton Korošec iz sektorja nabave. Za največje število predlaganih inovacij oziroma koristnih predlogov je zlati Impolov znak dobila programska enota Cevarna. Priznanje je dobila že četrtič zapored. Letos je bilo v Impolu 111 predlogov, kar je za petino več kot lani. Med posamezniki se je najbolj izkazal Hinko Pušaver, ki je doslej prijavil deset koristnih in inovativnih predlogov.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Impol (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
STOLETNICA TOVARNE OLJA
Danes so zaposleni v Tovarni olja Gea v Slovenski Bistrici praznovali stoletnico. Ob tej priložnosti je vodstvo družbe vročilo priznanja in pripravilo družabno srečanje v Slomškovem domu. Tovarna je nastala iz obrata, ki ga je v središču mesta odprl bistriški podjetnik Albert Štiger. V njem je izdeloval bučno olje.
Leta 1922 so v podjetju s prvo rekonstrukcijo predelave uvedli industrijski način pridelovanja bučnega olja. Prelomno obdobje bistriške tovarne olja je bilo tudi leto 1953, ko je požar uničil del proizvodnih prostorov. Po tem dogodku so zgradili rafinerijo, kotlovnico in skladišče surovin. Danes je tovarna delniška družba, ki ima 4,2 milijarde tolarjev prihodkov in nad 22 milijonov tolarjev dobička na leto. V družbi je zaposlenih 112 delavcev. Večino svojih izdelkov prodajo na slovenskem trgu, pod njihovim okriljem je tovarna olja v Bosni, letos pa so h Gei pripojili še kranjsko Oljarico.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Tovarna olja Gea d.o.o.
BISTRIČAN JOŽE AČKO ŠE GLADOVNO STAVKA
Jože Ačko iz Slovenske Bistrice, ki gladovno stavka že 87 dni, je danes povedal, da se tako rekoč nihče ni zavel zanj in njegove probleme, ki jih ima s sodnimi oblastmi. Ačko je namreč od svoje bivše zunajzakonske partnerke zahteval odškodnino in vračilo izgubljenega denarja, ki naj bi ga bil pridobil v času njune zveze. Celjsko sodišče je izdalo sodbo o izterjavi v njegovo korist, vendar denarja še vedno ni dobil.
Jože Ačko je zelo shujšal, saj stavka od 1. septembra, večjih zdravstvenih težav nima, bolijo ga ledvice, psihično pa je na tleh. Pije kavo in sok in tekočina ga ohranja pri življenju. Ačko je dodal, da mu je ministrstvo za pravosodje prisluhnilo in predlagalo ponovno tožbo. »Te nočem, ker nimam denarja za odvetnika. Vem edinole to, da bo finale tega spora na evropskem sodišču,« je povedal. Dodajmo, da je Ačko včeraj dobil pismo ministra za pravosodje Marušiča, da mora dopolniti nadzorstveno pritožbo. Podatki so nujni, če hoče ministrstvo ukrepati po 72. členu zakona o sodiščih. Minister Marušič še dodaja, da bodo preučili še možnosti za ukrepanje zoper sodnike.
VIR: (zk), Večer
DRAŽJA ODVOZ SMETI IN OGREVANJE
Izvršni svet skupščine občine Slovenska Bistrica je danes na svoji seji med drugim sklepal tudi o novih cenah. Na zahtevo Snage iz Maribora bodo gospodinjstva odslej plačevala za odvoz odpadkov 4.40 dinarja, uporabniki poslovnih prostorov pa 12 dinarjev po kvadratnem metru. S 1. januarjem 1986 bo dražje tudi ogrevanje iz Impolove kotlarne. Za kvadratni meter stanovanjske površine bo pa treba odšteti 124 dinarjev ali za 90 odstotkov več kot doslej.
VIR: F. G., Večer
TUDI NA ŠMARTNEM NA POHORJU ZDRAVNIK
Zdravnik bliže varovancem
Šmartno na Pohorju ima od danes zdravstveno ambulanto. V prostorih krajevnega urada je mariborski zdravstveni dom preuredil in opremil že dolga leta težko pričakovano ambulanto, ki bo približala možnosti za boljše zdravstveno varstvo prebivalcev s tega konca partizanskega Pohorja. Doslej so morali prebivalci Šmartnega in odročnih zaselkov kilometre daleč do zdravnika v Slovenski Bistrici.
Zdravstveni dom Maribor je porabil za ureditev ambulante v Šmartnem 110.000 dinarjev. V prostorih bivšega krajevnega urada so čakalnica za paciente, soba za medicinsko sestro in ordinacija.
VIR: M. G., Večer
FOTO: KS Šmartno na Pohorju
VABILO
Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev iz občine Slovenska Bistrica obvešča vse svioje člane kakor tudi tovariše, ki še niso včlanjeni, da se sigurno udeleže sestanka danes, v petek, 27. novembra, ob 15.15 v Domu JLA v Slovenski Bistrici.
Bodite točni!
VIR: Večer
NOGOMETNA TEKMA SK BOČ:SK PRAGERSKO
V nedeljo, 27. novembra 1932 je bila v Poljčanah nogometna tekma med sportnim klubom Boč in kombiniranim moštvom, sestavljenim iz nogometašev iz Sl. Bistrice in Pragerskega. Zmagali so zadnji z rezultatom 3:0. Tekma je bila do konca živahna in zanimiva. Zmagovalci so se izkazali kot dobro vigrano, borbeno moštvo, ki pa je svojo fizično moč večkrat preostro izrabilo (levi branilec S.). Grajati je treba del mladoletnih gledalcev, ki so se v lokalnem patriotizmu spozabili tako daleč, da so celo vratarja SK Boča motili pri obrambnih akcijah z metanjem kamnov. Dobro bi bilo, da se postavi pri takih podeželskih nogometnih tekmah zadostno število rediteljev, da se takšni incidenti ne ponovijo. Igro je sodil g. Geuer.
VIR: Mariborski večernik Jutra
DROBIŽ IZ SLOV. BISTRICE
— Kakor smo že poročali je vihar na našem Pohorju povzročil ogromno škodo. Pričetkom tega tedna se je mudil na Pohorju dva dni nadsvetnik Trampuš in ogledoval storjeno škodo. Vihar je ponekod gozdove dobesedno podrl, tako, da je vsak prehod nemogoč in morajo domačini, posebno z vprego, včasih po ure daleč naokoli.
— Premeščena je od tukajšnjega sodišča k okrajnemu sodišču v M aribor Tkavc Tinka, pomožna uradnica.
— Singerjev šivalni tečaj, ki se je vršil v Bistrici, je bil dobro obiskan; se daj se vrši v Šmartnem na Pohorju. Vršil se bo 14 dni in je dobro obiskan, večinoma po kmetskih dekletih.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je fotograf FRANJO ČERIČ
Franjo Čerič se je rodil 27. novembra 1911 na Lačni Gori pri Oplotnici očetu Jakobu Čeriču in materi Katarini.
Lahko bi rekli, da mu je bila poklicna pot fotografa položena že v zibelko. Ob takem mojstru, kot je bil njegov oče, se je lahko veliko naučil.
Z ženo Ido sta si ustvarila družino. Leta 1938 se mu je rodil sin Mladen, leta 1939 pa je Franjo opravil mojstrski izpit. Leta 1936 je prevzel očetovo obrt ter nadaljeval družinsko tradicijo v starem mestnem jedru v Slovenskih Konjicah. Leta 1940 se mu je rodila še hči Ida.
Med 2. svetovno vojno je bil kurir, s partizanskim imenom Muki. V eni izmed nalog je bil ujet in zaprt v mariborskih zaporih, od koder je pobegnil med bombardiranjem Maribora in se spet pridružil partizanom.
Po vojni se je s sodobnejšo tehniko, ki je omogočala lažje terensko delo, iz svojega studia lahko podal tudi na teren, kjer je zabeležil marsikateri pomemben trenutek v življenju Bistričanov in Konjičanov.
Leta 1952 je preselil obrt iz Slovenskih Konjic v Slovensko Bistrico, na Trg svobode 11. Po upokojitvi leta 1970 je predal obrt sinu Mladenu Čeriču, sedaj pa obrt z družino vodi Mladenova vnukinja Nejka z možem Žanom.
Franjo Čerič je umrl novembra 1984 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
