28. november
Danes goduje JAKOB
Jakob je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Jacobus in grškega Ιακωβ (Jakōb) iz hebrejskega Jaakób, katerega pomen ni zanesljivo pojasnjen. Največkrat ga povezujejo z besedo peta, hebrejsko Hákeb v pomenu besede »on drži za peto« ali »on sledi za kom«, ker se je očak Jakob rodil kot dvojček in se držal svojega brata Ezava za peto.
Moške različice imena: Jak, Jaka, Jakec, Jaki, Jakov, Jakove, Jaša, Žak, Žaki.
Ženske različice imena: Jakoba, Jaki, Jakica, Jakobina, Jakovica, Jaša, Žaklin, Žaklina.
28. november
ŠKOCJANSKE JAME VPISANE NA SEZNAM SVETOVNE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE UNESCO
28. novembra 1986 so bile Škocjanske jame vpisane na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCO, deset let kasneje pa je bil z zakonom ustanovljen park Škocjanske jame.
Škocjanske jame so edinstven naravni pojav, delo reke Reke. Reka izvira v vznožju Snežnika in teče po površju okoli 55 kilometrov daleč. Ko doseže Kras, to je ozemlje iz apnenca, svoje struge ne poglablja več le mehansko (erozijsko), ampak tudi korozijsko – raztaplja apnenec.
V prvem delu svoje poti po apnencu teče še po površju, po približno štiri kilometre dolgi soteski, ki se končuje z veličastno steno, pa izgine v podzemlje. Slepa dolina Reke je največja slepa dolina v Sloveniji. Kakih 200 m od ponorov se je v daljni preteklosti, najbrž v mlajšem pleistocenu, to je pred nekaj sto tisoč leti, nad jamo udrl strop in nastali sta udornici Velika (globoka do 165 m) in Mala dolina (120 m), ki ju ločuje naravni most, ostanek prvotnega jamskega stropa. Nad jamami, med steno nad ponorom in stenami Male doline čepi vasica Škocjan. Tik poleg hiš je še en vhod v podzemlje, 90 metrov globoko brezno Okroglica, ki se končuje malo nad podzemeljsko Reko.
ALPINIST Z NOVIM ROMANOM
Pisanje tako za poznavalce gorništva kakor za tiste, ki o tem radi le berejo
Bile so gore in prijateljstvo, bil je čas s prizvokom Chamonixa, Katmanduja, Huaraza, Mendoze …” je uvod v roman Skozi trave oblakov slovenjebistriškega alpinista Milana Romiha. Že uvod napoveduje pripovedi o gorah in prijateljstvu ter tisti tesni, čarobni niti, ki neločljivo povezuje eno z drugim. Zgodba o Mihu in Jaku ter njunem prijateljstvu se dotakne njunih dogodivščin, plezanja širom po svetu in premišljevanj o gorah, ljubezni, odhajanju in ostajanju.
Marija Švajncer je zapisala, da bo roman zagotovo obogatil slovensko alpinistično prozo in siceršnje romaneskno ustvarjanje. Kot alpinist, ki se je povzpel na številne najvišje vrhove, piše poznavalsko, z naklonjenostjo do soplezalcev, hkrati pa tudi zanimivo in privlačno za tiste, ki sami osvajanja gorskih vrhov niso doživljali. V romanu se je mogoče seznaniti tudi z nekaterimi dogodki iz alpinističnega sveta, ki so vzbudili pozornost in nasprotujoče si odzive. “Najprej srm pomislil: pa saj to ni roman, to je ena sama pesem, pesem o ljubezni do gora, do žensk, predvsem pa pesem o prijateljstvu, ki ga Milan postavlja zelo visoko na lestvici osebnih vrednot. Kljub temu pa skrbno prijateljevo oko včasih za trenutek uzre v njem samotnika in takrat je njegov odsotni pogled zazrt vase, navznoter, v svoj intimni duhovni svet, kot da bi tam iskal odgovore na večna vprašanja,” pa je med drugim v spremni besedi o romanu zapisal Tonč Žunter. Knjiga je izšla v samozaložbi, najdete jo tudi na spletu.
Romih je svoj literarni prvenec Takrat me počakaj, sonce objavil leta 1991. Mistika gora, skrivnosti razgaljenih sten, večnost snega in prosojnost ledu so ga začarali in ga, še nevednega fanta, zvabili v Kamniško-Savinjske Alpe, Paklenico in opevani Chamonix. Leta 1982 se je udeležil prve alpinistične odprave na Cordillero Blanco, dve leti kasneje pa odprave na Himalajo. Osvojil je več kot 30 vrhov, višjih od šest tisoč metrov, in stal na treh osemtisočakih. Najbolj ga je zaznamovala južna stena Aconcague, v kateri je preplezal tri prvenstvene smeri. Nikoli se ni nehal vračati v gorstva Južne Amerike, med masivne himalajske stene in v zavetje domačih, slovenskih sten.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Milan Romih med plezanjem v Štajerski Rinki (Osebni arhiv)
20 LET VOKALNE SKUPINE VIVERE
V soboto, 28. novembra 2015, je v Viteški dvorani Bistriškega gradu nastopila Vokalna skupina Vivere, ki že dvajset let razveseljuje tako Bistričane kot ljubitelje tovrstnega petja doma in na tujem. V dveh desetletjih se je sestava skupine večkrat menjala, prav tako tudi umetniški vodje, sedaj pa prepevajo v sestavi Andreja, Mateja, Natalija, Franja, Nastja, Tadeja, Lea in Irena, in sicer pod umetniškim vodstvom Nadje Stegne.
V jubilejni koncertni večer so vključile tako slovenske kot tuje ljudske pesmi in priredbe, dvorana pa je bila, kot je to že stalnica na njihovih koncertih, nabito polna.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
DOM SVOBODE SLOVENSKA BISTRICA
Teater ni klošter
Monokomedijo dramske igralke Anice Sivec ste si lahko ogledali v petek, 28. novembra 2008, ob 19. uri v Domu svobode v Slovenski Bistrici.
VIR: Večer
FOTO: Anica Sivec (Tednik Panorama)
28. november 2005
DOBRODELNI KONCERT ZA OBNOVO CERKVE SV. JOŽEFA
28. novembra 2005 je so lahko obiskovalci v hladu in soju sveč, prisluhnili dobrodelnemu koncertu skupine Canticum iz Maribora. Skupino, ki je začela delovati leta 1993 pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta, sestavljajo večinoma študenti mariborskih fakultet, graške glasbene visoke šole in ljubljanske akademije za glasbo.
Prispevki, zbrani na koncertu, so bili namenjeni obnovi cerkve sv. Jožefa.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Naslovnica župnijske kronike od leta 1982 naprej
OBSTRELIL SE JE S SAMOKRESOM
Policiste so iz mariborske bolnišnice obvestili, da je pri njih iskal zdravniško pomoč Alfonz L. iz Vrhloge (SO Slovenska Bistrica), ker se je bil obstrelil s samokresom v roko.
Samokres so mu zasegli in ga predlagali v sodniku za prekrške.
VIR: Večer
PROGRAM BISTRIŠKE UNIVERZE
Pri bistriški Delavski univerzi (sedaj Ljudska univerza, op. ur.) so za šolsko leto 1987/88 sestavih tak program izobraževanja in usposabljanja: osnovno šolo za odrasle, strokovno izobraževanje (tečaji in seminarji), splošno izobraževanje (učenje tujih jezikov, šola za starše), družbenopolitično izobraževanje (delegatska šola in seminarji za vodstva družbenopolitičnih organizacij) ter nasveti in storitve Delavske univerze (razmnoževanje, tipkanje in nasveti pri uporabi avdiovizualnih naprav). Vpisi na Delavsko univerzo so vsak dan med 7. in 15. uro, v ponedeljek, sredo in četrtek med 7. in 17 uro, informacije dajejo tudi po telefonu 811-996. In še naslov: Trg svobode 16.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Stavba Ljudske univerze (Arhiv Ljudske univerze)
28. november 1955
ODPREJO NOVO ŠOLO NA ZGORNJI LOŽNICI
Ker začasna šolska baraka, v kateri je bila od začetka januarja 1946 venčeselska šola, ni ustrezala svojemu namenu, so leta 1953 začeli graditi novo šolsko poslopje. 28. novembra 1955 je bila šola na Zgornji Ložnici dokončana in slovesno predana v uporabo.
V šoli so bili učenci od 1. do 8. razreda razdeljeni v štiri učilnice. V višjih razredih je bil kombinirani pouk.
Leta 1960 so se začeli učenci višje stopnje voziti v šolo v Slovensko Bistrico, zgornjeložniška šola pa je postala podružnica. Leta 1962 so na Zgornji Ložnici ponovno odprli peti razred, naslednje leto pa še šesti razred. V letu 1971 je bil šesti razred prestavljen na centralno šolo v Slovensko Bistrico, na Zgornji Ložnici pa so odprli oddelek podaljšanega bivanja. Ker je imela šola neprimerno ogrevanje, so pozimi 1978/79 vgradili centralno ogrevanje.
Danes deluje na Zgornji Ložnici popolna devetletka.
VIR: Edmund Pogorevc, Iz šolskih kronik, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 342
FOTO: Šola na Zgornji Ložnici zgrajena leta 1955 (Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 341)
Rodil se je operni pevec, baritonist, ZDRAVKO PERGER
Zdravko Perger, baritonist, se je rodil leta 1954 v Lukanji v občini Slovenska Bistrica.
Petje je začel študirati na glasbeni šoli v Šempetru pri Novi Gorici, pozneje je nadaljeval na SGBŠ v Ljubljani. Izpopolnjeval se je še štiri leta pri priznanem slovenskem opernem pevcu Rudolfu Franclu. Uspešno je opravil dva mednarodna pevska tečaja pri gospodu Alfredu Burgstalerju in danes vodilni pevki svetovnega slovesa Marjani Lipovšek. V Ljubljani se je udeležil tudi kratkega tečaja pri prof. mag. Margarethi Sparber z dunajske Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost, v Avstriji pa še pri priznanem mojstru samospeva Kurtu Vidmerju.
Od leta 1977 je član ljubljanske Opere.
V svojem dolgoletnem delovanju je ustvaril dolg niz različnih vlog.
Sodeloval je pri krstni predstavi opere Janija Goloba Krpanova kobila v vlogi Gildenšterna in Alojza Ajdiča Brata v treh vlogah.
Krstno je izvedel dela skladatelja Štefana Mavrija iz zvezkov Žariš in žgeš na besedilo Alojza Gradnika, Kadar ciprese šumijo na besedilo Ljubke Šorli, dve pesmi na besedilo Cirila Zlobca in kantato Meč, ki deli na besedlo Evgena Bavčarja.
Snemal je tudi za radio in televizijo z Acijem Bertoncljem, samospeve Štefana Mavrija in nekaj opernih predstav za radijski in televizijski arhiv).
Nastopil je tudi s simfoničnim orkestrom RTZ iz Zagreba, s simfoničnima orkestroma Camerata Labacensis iz Ljubljane in TU z Dunaja, simfoničnim orkestrom iz Pecsa (Madžarska), simfoničnim orkestorm Filarmonia Veneta iz Trevisa. Gostoval je v Italiji, Avstriji, Hrvaški, Avstraliji, Japonski, Franciji, in Madžarski.
Ustanovil je Primorski mednarodni glasbeni festival v Ajdovščini in Glasbeno gledališče Figaro.
VIR: biografski-sb.si
28. november 1951
VLOM V SAMOSTANSKO CERKEV
V noči od 28. na 29. november 1951 so gotovi ljudje vdrli v samostansko cerkev in zvonik. Napadalci so prišli v cerkev iz podstrešja sosednje hiše, bivšega samostana, kjer so bili nastanjeni učenci industrijske šole.
Odnesli so bat od zvona v zvoniku in napravili nekaj poškodb pri električni razsvetljavi.
Bat zvona se je za nekaj dni našel in zopet se je v samostanski cerkvi lahko zvonilo zjutraj, opoldne in zvečer.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Stran 91 župnijske kronike, kjer se začno 11. 7. 1919 zapisi v slovenščini
DRZEN VLOM NA PRAGERSKEM
28. novembra 1939 je neznani vlomilec vlomil v pekarno Janka Kmeteca na Pragerskem. Z diamantom je izrezal šipo in tako vzel ključ ter odklenil. Odnesel je za 400 din peciva, dočim je v blagajni našel le par dinarjev, ker je Kmetec blagajno zvečer k sreči izpraznil. Kmetec je tatvino opazil takoj zjutraj, ker je vlomilec pred pekarno odvrgel precej kruha.
VIR: Večernik
IZ SLOV. BISTRICE
— Keglajški klub v Slov. Bistrici je daroval osnovni šoli v Slov. Bistrici 600 Din za revno deco, za kar se šolsko vodstvo najtopleje zahvaljuje.
— Odlikovan je bil g. Zmagoslav Kristan, učitelj v Slov, Bistrici, z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Odlikovanje mu je izročil slovesno g. Miloš Tajnik, šol. upravitelj, v imenu celjskega polka, pri katerem je odlikovanec služil v vojni in na koroški fronti.
— Mlad begunec. Pred časom je bil oddan radi zanemarjenosti in vzgojnih nezmožnosti starišev v banovinski dečji dom v Mariboru 13-letni Albert Pečenko iz Slov. Bistrice. Mlademu je v dečjem domu postalo kmalu pretesno in je po dobro premišljenem načrtu še z nekim drugim gojencem iz Mežice pobegnil. Kam sta se obrnila, dosedaj še ni znano; ako bi se pojavila dečka v našem okraju, naj jih naznani prebivalstvo takoj mestni občini ali orožnikom.
VIR: Mariborski večernik Jutra
28. november 1927
VRNJENA VLOGA ZA VPIS ATTEMSOVE TVRDKE IN ODGOVOR
Vloga se vrača s pozivom, da navedete v predlogu tudi sedež firme, ker iz priloženega obrtnega lista in potrdila davčne oblasti izhaja, da ima tvrdka svoj sedež v Zg. Bistrici.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, odd. I.,
dne 28. novembra 1927, dr. Peitler
Okrožnemu kot trgovskemu sodišču v Mariboru.
Po dopolnitvi predloga v naročenem smislu nazaj.
Slovenska Bistrica, dne 3. 12. 1927, djur. Josip Pučnik
VIR: Pokrajinski arhiv Maribor
FOTO: Vrnjena vloga (PAM Maribor)
