4. april
Danes goduje IZIDOR
Ime Izidor izhaja iz grškega imena Isídoros, ki je zloženo iz imena egiptovske boginje Izide (grška beseda Isis je nastala iz egip. besede Ese, ki pomeni »sedež, prestol«), ter grške besede doron, ki pomeni »dar«.
Moške različice imena: Dorči, Dore, Isidor, Izo, Ido, Sidor.
Ženska različica imena: Izidora.
4. april
MEDNARODNI DAN OZAVEŠČANJA O NEVARNOSTI MIN
Združeni narodi so 4. april razglasili za mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min in podpore protiminskemu delovanju. Mine in drugi eksplozivni ostanki vojne namreč še dolgo po koncu vojaških spopadov prežijo na žrtve. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so ratificirale konvencijo o prepovedi protipehotnih min, s katero so se države zavezale k celoviti prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in prodaje protipehotnih min. Te najbolj ogrožajo otroke, ki se ne zavedajo nevarnosti in se pogosto zatekajo na območja, ki so minsko onesnažena. To se dogaja predvsem v Kolumbiji, Afganistanu, Kambodži in Iraku, med najnevarnejše države pa sodita tudi Hrvaška ter Bosna in Hercegovina.
PRVA DVAJSETKA SREDNJE ŠOLE
Osupljiva kulturno-umetniška stvaritev
V četrtek, 4. aprila 2019, so s slavnostno akademijo počastili 20 let Srednje šole Slovenska Bistrica.
Skozi številne izzive in prelomnice je prerasla v uspešno izobraževalno ustanovo, ki je tesno vpeta v lokalno okolje. Prva in še vedno edina srednja šola v slovenskobistriški občini je vrata odprla leta 1999. Zelo pomembna prelomnica je bila tudi zgraditev šole in selitev v novo stavbo leta 2005, saj so imeli prej zelo omejene prostorske pogoje za delo, sedaj pa imajo odlične.
“Jubilejno leto je čas za premislek o našem delu, o poslanstvu in novih izzivih ter priložnost, da se srečamo z vsemi generacijami z več kot 3300 mladimi, ki smo jih v dvajsetih letih vpisali v programe ekonomski tehnik, trgovec, ekonomski tehnik – poklicni program in splošna gimnazija. S podporo Impola in lokalne skupnosti nam je pred tremi leti uspelo še s programom metalurški tehnik. Povezujejo nas skupne vrednote, znanje, ustvarjalnost, sodelovanje in odprtost ter razvojni cilji, s katerimi ustvarjamo kulturo in dobro skupnost, ki temelji na odprti komunikaciji,” je med drugim povedala Iva Pučnik Ozimič, ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica. Osrednji gost prireditve Borut Pahor, predsednik države, je izpostavil, da dobra opremljenost šole še ne prinese dosežkov in kakovosti izobraževanj, ter tako izrazil spoštovanje vsem sedanjim in bivšim profesorjem šole. “Brez znanja tudi talent, odrekanja in vztrajanje niso dovolj,” je poudaril predsednik države. Zbrane je nagovoril tudi Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, ki je po prireditvi dejal, da je predsedniku povedal, “da je to najboljša šola v Sloveniji in nastop je točno to potrdil”.
Drugi del akademije je namreč zaznamovala kulturno-umetniška stvaritev, ki jo je zasnovala profesorica Tina Mojzer v sodelovanju s profesorico Nadjo Stegne, dolgoletno zborovodkinjo in sodelavko Srednje šole Slovenska Bistrica. Kompozicija svetlobe, senc, glasbe in besede se je pred očmi gledalcev razkrivala pod naslovom Tečaj čudežev. Pri izvedbi prireditve so sodelovali tudi Matevž Gregorič s skupino šolskih lutkarjev, Matea Brečko, ki je poskrbela za odrski gib, koreografinja Nuša Detiček s soplesalkama, recitatorji, solist Blaž Pučnik s performansom Caro mio ben, šolska glasbena skupina 32 miligramov in pevski zbor. Nastopili so tudi bivši dijaki Lara Gril, Nika Motaln in Jure Pak.
Ob 20-letnici delovanja šole so prav tako izdali zbornik z naslovom Prva dvajsetka, za katerega je poskrbela profesorica Lidija Ličen.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Aleš Kolar
JAVNA TRIBUNA O INTEGRACIJI TUJCEV
Tudi v občini Slovenska Bistrica se v zadnjih letih povečuje število priseljencev, predvsem Albancev. Največ težav se pojavlja zaradi neznanja slovenskega jezika in bivanjskih razmer, nekateri občani tudi menijo, da tujci neupravičeno prejemajo socialne transferje. Zato je Občina Slovenska Bistrica v četrtek, 28. marca, organizirala javno tribuno z naslovom Integracija tujcev v lokalno okolje.
Da je problematika še kako pereča, so dokazali Slovenjebistričani, ki so do zadnjega kotička napolnili predavalnico Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Živahno, na trenutke tudi burno razpravo, je povezoval Stanislav Mlakar, podžupan in predsednik Varnostnega sosveta Občine Slovenska Bistrica. V uvodu so nekaj podatkov nanizali Sabina Hrovatin, podsekretarka v Uradu za migracije z Ministrstva za notranje zadeve, mag. Emil Trontelj, načelnik Upravne enote Slovenska Bistrica, Mija Javornik, predstavnica Urada za razvoj in kakovost izobraževanja z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in mag. Brigita Kruder, direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Sabina Hrovatin je pojasnila, da je v letu 2018 na območju Upravne enote Slovenska Bistrica živelo 4 odstotke tujcev z dovoljenji za bivanje, v Sloveniji pa v povprečju 6 odstotkov.
Lani so, kot je povedal Emil Trontelj, na območju slovenjebistriške upravne enote izdali 700 začasnih dovoljenj za bivanje in 80 dovoljenj za stalno bivanje, medtem ko jih je 34 dobilo slovensko državljanstvo. Vendar pa ti podatki navzočih niso prepričali, po njihovih besedah je največji problem v tem, da večina kosovskih Albancev živi v središču Slovenske Bistrice. Udeleženci javne tribune so se ob koncu strinjali, da bodo pri reševanju občutljive problematike potrebni sistemski ukrepi. Dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica je povedal, da so predloge posredovali preko Skupnosti občin Slovenije. Sicer pa bodo o vključevanju tujcev v lokalno okolje maja razpravljali tudi na občinskem svetu.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
ODPRTJE RAZSTAVE DOMAČINA FRANCA KOLARJA
4. aprila 2019 so v Galeriji Grad odprli razstavo domačina, Bistričanom znanega kot enega še redkih obrtnikov v našem mestu, Franca Kolarja, ki se v prostem času ukvarja z umetnostjo. Uporablja posebno, zelo redko tehniko ustvarjanja, enkavstiko, to je slikanje brez čopiča z uporabo voska in drugih naravnih materialov. Odprtja se je udeležilo veliko ljudi, predstavil ga je umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj, ki je razstavo tudi odprl. V kulturnem programu sta nastopila Nina in Dragan Pušenjak.
VIR: Viktor Ajd, Informator
FOTO: Z odprtja njegove prejšnje razstave v Graslovem stolpu (KTV Slovenska Bistrica)
ANDREJ ŠMON, DOBITNIK PRIZNANJA FRANA GERBIČA
Zveza slovenskih glasbenih šol je v sredo, 4. aprila 2018, že petnajstič zapovrstjo podelila nagrade in priznanja Frana Gerbiča za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju. Letošnje priznanje je v Cerknici, rojstnem kraju Frana Gerbiča, slovenskega glasbenika in skladatelja, prejel tudi Andrej Šmon, profesor klarineta in saksofona na Glasbeni šoli Slovenska Bistrica. Andrej Šmon v Slovenski Bistrici poučuje že 33 let, pred tem je štiri leta delal v Slovenj Gradcu. »Priznanje mi pomeni veliko. Zahvaljujem se naši ravnateljici, ki me je predlagala za nagrado. Veseli me, da je opazila moje dolgoletno delo, seveda pa je končno odločitev sprejela komisija za podeljevanje priznanj. Najbolj sem zadovoljen, da učenci večinoma radi hodijo k pouku. Marsikdo izmed njih je sedaj moj stanovski kolega, kar nekaj je namreč profesionalnih glasbenikov in profesorjev glasbe. Zelo pomembno je tudi, da delam v zelo dobrem kolektivu,« ob prejetju priznanja ni skrival zadovoljstva Andrej Šmon.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Aleš Kolar
NEKATERI RAJE V BEOGRAD
Boksarski klub Slovenska Bistrica je 4. in 5. aprila 2008 v bistriški športni dvorani pripravil 18. državno prvenstvo v kadetskih, mladinskih in članskih kategorijah. Na prvenstvu ni bilo predstavnikov ljubljanskih klubov Tomohawk in BK Ljubljana, ki so prvenstvo bojkotirali in so si raje izbrali nastop na prireditvi za lovoriko beograjski zmagovalec.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
ŠKROPIMO DREVJE, NE ČEBEL!
Pojem “ravnanja s škropivi” je zelo širok
Naslov sem si izposodil pri enem od slovenskih tednikov. Naslov in vsebina sta me prijetno presenetila. Kajti po zelo dolgem času sem lahko prebral članek, ki govori o zaščiti rastlin in istočasno o zaščiti čebel v času škropljenja. Zakaj presenečenje? Kar poslušajte kmetijske nasvete v radijskih oddajah in berite navodila za uporabo zaščitnih sredstev za varstvo rastlin! Slišali boste naše kmetijske strokovnjake: škropite … škropite … škropite. Morda boste celo slišali in prebrali kaj o osebni zaščiti. Včasih preberemo pri varni uporabi škropiv: “Sredstva za varstvo rastlin so praviloma nevarna tudi za ljudi, zato je previdnost pri ravnanju z njimi nujna.” Seveda je to res. Toda pojem “ravnanje s škropivi” je seveda zelo širok. Nekaterim vidikom tega pojma posvečajo nato kar precej besedila. O čebelicah ne duha ne sluha.
Vse bolj prihajajo na dan podatki o množičnem izumiranju čebeljih družin. In zanimivost, da imajo nekateri čebelarji več stojišč na različnih mestih. Poročajo, da na stojiščih na območju gozdov istim čebelarjem čebele niso odmrle ali so v manjši meri, medtem ko naj bi bile izgube v čebelnjakih istih čebelarjev v bližini intenzivnih kmetijskih površin velike.
Lep primer so njivski nasadi buč ob stari državni cesti proti avstrijskemu Gradcu. Število čebelarjev in s tem čebeljih družin je v Avstriji v desetih letih upadlo s 30.000 na 20.000. Pred tremi leti so kmetje prvič prosili čebelarje, naj namestijo čebelje družine v te nasade, ker so sicer pridelali buče, bučnic pa ne. Res pa je, da morajo stroške opraševanja teh nasadov plačati kmetje in ne tisti, ki pri nas danes kmetom pomanjkljivo svetujejo in pozabljajo na opraševalce. Naj spomnim še na letošnje občne zbore čebelarjev. Pohvalno je, da se jih udeležujejo župani, pohvalijo čebelarje in tudi obljubijo pomoč. Bil sem prisoten na več sestankih. Na koncu so župani zaželeli uspešno delo “z vašimi čebelicami”. Po lastništvu so res naše – čebelarjeve. Veliko lepše bi se slišalo, če bi bile lepe želje namenjene našim čebelicam, ki nam zagotavljajo eksistenco, torej ne le čebelarjem, temveč vsem nam. Saj čebelice prispevajo 85 odstotkov k eksistenci družbe in le 15 odstotkov pritiče čebelarju.
VIR: Norbert Jedlovčnik, Slovenska Bistrica, Večer
PLINIFIKACIJA JE VREDNA 600 MILIJONOV TOLARJEV
Bistričani se bodo greli z zemeljskim plinom, prodajal ga bo Petrol Plin – Nova naložba je vredna 600 milijonov tolarjev, lastnik stanovanja pa bo moral za peč in napeljavo v stanovanju plačati okrog 700 tisočakov
Glavni in edini oskrbovalec z zemeljskim plinom v Slovenski Bistrici je lani postalo podjetje Petrol Plin iz Ljubljane. To nalogo je pred tem opravljala Styrija Plin Slovenska Bistrica. Koncesijo za oskrbo s plinom je podjetju Petrol Plin zaupala občina. Ljubljansko podjetje ne bo prevzelo le oskrbe z zemeljskim in drugimi energetskimi plini, ampak bo tudi poskrbelo za ogrevanje stanovanj v blokih in stanovanjskih hišah v mestu. Zemeljski plin v Slovenijo prihaja iz Rusije in Alžirije, njegove zaloge so veliko večje kot zaloge nafte.
Zoran Gračner, namestnik direktorja podjetja Petrol Plin, je povedal, da se je obveščanje ljudi o novem sistemu ogrevanja že začelo. Ljudem pa razlagajo, da sistema ogrevanja ne bosta več upravljala Impol in Komunala, ampak zgolj Petrol Plin. “Letos naj bi v Slovenski Bistrici s plinovodom povezali okrog 500 priključkov, ves sistem novega ogrevanja pa bo narejen leta 2008. Plinifikacija je vredna 600 milijonov tolarjev,” poudarja Gračner in dodaja, da je ogrevanje z zemeljskim plinom zagotovo dolgoročna in najcenejša oblika. Če primerjamo ogrevanje stanovanja s plinom in kurilnim oljem, lahko izračunamo tudi do 200 tisoč tolarjev letnega prihranka. Res pa je tudi to, da bo treba za ogrevanje s plinom plačati stroške peči in napeljave. “Največji strošek je zagotovo peč, ki stane okrog 250 tisoč tolarjev. Računamo, da bo naložba za plinsko ogrevanje stala od 700 tisoč tolarjev do milijona za posamezno gospodinjstvo. Denar se povrne v nekaj letih. Če se bodo stanovalci v bloku odločili za centralno kotlovnico, bo seveda cena nižja za okrog 200 tisočakov. Petrol bo ljudem ponudil petletni kredit v višini 600 tisoč tolarjev,” je še povedal Gračner.
Elektrika ali plin
Ogrevanje s plinom je zagotovo med najcenejšimi oblikami ogrevanja. Čeprav nekateri prisegajo na ogrevanje z elektriko, je treba vedeti, da ima Slovenija zdaj dokaj ugodno ceno električnega toka. Z uvedbo evra in povezavo našega sistema z evropskim cene ne bodo več tako ugodne, poudarjajo strokovnjaki. V Petrol Plinu so prepričani, da se bo večina lastnikov stanovanj in hiš odločila za ogrevanje s plinom. V blokih se bodo lastniki in najemniki morali odločiti za ogrevalni sistem: za skupno plinsko postajo ali za individualno ogrevanje. Ljudje so najbolj navdušeni nad individualnim sistemom. To pomeni, da bodo imeli lastno peč, svoj števec pri vhodnih vratih in seveda tudi zagotovljeno dimno napeljavo. Gračner poudarja, da bodo uporabnikom ponudili pomoč pri projektiranju in izvedbi. Etažno individualno ogrevanje je v prednosti zato, ker bodo na hodnikih razvodi, plinske peči v veži, kuhinji ali kopalnici, precej stanovanj pa ima dimnike. Možna je tudi namestitev ventilacijske peči, ki zrak črpa iz zunanjosti. Petrol Plin je lani položil pet kilometrov cevi v bistriški obrtni coni, letos bo zgradil še plinski postaji pri Impolu in avtocesti, povezal bo bloke v Tomšičevi ulici, Ulici Pohorskega odreda, Partizanski in Šolski ulici, sledila bo plinifikacija Kajuhove, Cvetlične, Jenkove, Ulice Anice Černejeve, Murnove in drugih ulic.
Brez Komunale
Ko bo napeljava plina končana, se bo mesto odpovedalo dosedanjemu ogrevanju. Znano je, da je energijo prispeval Impol, sistem ogrevanja pa je vzdrževalo bistriško komunalno podjetje, ki je izvajalo izbirno gospodarsko javno službo. Komunala je zaradi ogrevanja imela izgubo: cene, ki so jo potrjevali na občinskem svetu, nikoli ni mogla uveljaviti, določalo jo je namreč ministrstvo za gospodarstvo. Izguba zaradi ogrevanja je znašala od 20 do 25 milijonov tolarjev. Blaž Gregorič, direktor Komunale, je povedal, da se bo podjetje po zaključku plinifikacije umaknilo iz sistema ogrevanja. “Zaradi našega umika iz sistema nihče ne bo ostal brez ogrevanja. Sodeč po sestankih, ki jih obiskujem, ljudje sprejemajo novi sistem ogrevanja. Kaj ne bi, dosedanji je bil eden najdražjih v Sloveniji. Ogrevanje v blokih bo cenejše kot v stanovanjih hišah. Velikih težav pri plinifikaciji ne pričakujemo,” poudarja Gregorič, “edina težava so dimniki za odvodne pline. Pomembno je, da ima investitor projektantsko službo, ki bo obiskovala stanovalce in jim razložila prednosti in slabosti. Nekateri stanovalci mislijo, da bodo svoja stanovanja ogrevali z elektriko. To bo težko, kajti električna napeljava in varovalke niso namenjene ogrevanju. Zato je pričakovati izpade električne energije, napake pa se bodo pojavile v glavni varovalki. V novi kurilni sezoni 2006/2007 bo sedanji sistem ogrevanja še ostal, pozneje pa ne več,” dodaja Gregorič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
O CESTI VRHOLE-TEPANJE KOMAJ JULIJA
Ministrstvo za promet je direkciji za ceste naročilo, naj prouči utemeljenost omejitev oziroma prepovedi tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone
Iniciativni odbor prebivalcev krajevnih skupnosti Vrhole – Preloge, Pohorskega odreda in dr. Jagodiča iz Slovenske Bistrice ter Tepanje iz konjiške občine je ministru za promet Janezu Božiču poslal pismo, v katerem ga opozarja na nevzdržne razmere na državni cesti Slovenska Bistrica-Tepanje-Slovenske Konjice.
Iniciativni odbor še opozarja, da gre za tranzitno regionalno cesto, ki zaradi gostega prometa onemogoča krajanom normalno življenje. Na območju omenjene državne ceste živi okrog deset tisoč prebivalcev, ti pa se zaradi nenehnega povečevanja prometa soočajo s čezmernimi emisijami hrupa in izpušnih plinov v okolje. Iniciativni odbor ima za glavnega krivca nevzdržnih razmer direkcijo za ceste, ki ne izvaja sklepa vlade, ki ga je ta sprejela 17. septembra 2000, nanaša pa se na stališče ministrstva za promet v zvezi s sprostitvijo tovornega prometa po cesti, razen med 22. in 5. uro ponoči.
Pristojne službe direkcije za ceste so na podlagi vladnega sklepa ob vpadnicah na cesto Slovenska Bistrica-Tepanje-Slovenske Konjice odstranile prometno signalizacijo, ki je opozarjala na prepoved prometa za težka tovorna vozila nad 7,5 tone, namesto da bi k omenjeni signalizaciji namestile le obvestilne table o prepovedi prometa ponoči, še dodaja iniciativni odbor.
Ministrovo mnenje
Mnenje o tem problemu in iniciativi krajanov smo dobili pri ministru za promet Janezu Božiču. Na vprašanje, ali je možno, da ministrstvo v kratkem času spremeni režim na cesti Slovenska Bistrica-Tepanje, ki jo vsak dan prevozi skoraj 500 tovornjakov, in da država prepove vožnjo tovornih vozil ter jih s prometno signalizacijo usmeri na avtocesto, je Božič odgovoril: “Problemi, povezani s prometom težkih tovornih vozil na državnih cestah, ki potekajo vzporedno z avtocestami, in interes lokalnih skupnosti, da se težki tovorni promet preusmeri na avtoceste, so ministrstvu za promet znani. Ministrstvo je zato v letu 2005 pripravilo predlog, državni zbor pa je predlog tudi sprejel ter v 5. odstavku 46. člena Zakona o javnih cestah določil, da lahko minister za promet na državnih cestah skozi ali mimo naselja in vzporedno, s katerimi potekajo državne ceste enakih ali boljših prometno-tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to treba zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa.”
Minister za promet prepoved oziroma omejitev prometa tovornih vozil lahko določi s pravilnikom, Direkcija Republike Slovenije za ceste pa ukrep prepovedi oziroma omejitve uporabe državne ceste izvede v okviru izvajanja javne službe. Seveda lahko minister prepove ali omeji promet, če ima za to zakonsko utemeljene razloge, je dodal minister Božič.
Dodatna mnenja
“Ker je takih in podobnih odsekov državnih cest, kot je odsek državne ceste Slovenska Bistrica-Tepanje, v državi več, je ministrstvo direkciji za ceste naročilo, naj prouči utemeljenost omejitev oziroma prepovedi tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, na več odsekih državnih cest, ki potekajo vzporedno z avtocestami,” je dejal Božič in dodal, da je med temi odseki tudi odsek Vrhole-Preloge. “Direkcija bo poročilo pripravila do poletja letos, ministrstvo pa bo na osnovi tega poročila pripravilo predlog pravilnika in opravilo javno obravnavo. To pomeni, da bo pridobilo mnenja uporabnikov in zainteresirane javnosti (združenj in sindikatov cestnih prevoznikov, lokalnih skupnosti krajev, skozi katere potekajo državne ceste, ter drugih zainteresiranih organizacij in interesnih združenj). Odločitev o tem bo torej sprejeta po javni obravnavi.”
Pri pripravi pravilnika in odločanju bo ministrstvo upoštevalo dejstvo, da je zoper pravilnik dopustno vložiti zahtevo za presojo skladnosti izdanega pravilnika z zakonom in ustavo RS in da so dopustne tudi odškodninske tožbe zoper državo, je še opozoril minister Božič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Janez Božič (Sašo Bizjak)
CESTA IZ ZAOSTALOSTI
Po enoletnih pripravah so danes v Šmartnem na Pohorju stekla dela na trasi nove ceste Šmartno—Kalše—Gabernik—Zgornja Polskava. Gre za povsem novo cesto, ki bo povezovala hribovske kmetije in zaselke Kalše—Kočno in Gabrnik s Polskavo in po njej s širšim slovenskim prostorom. Cesta je izrednega pomena za razvoj tega dela pohorskega območja, ki je do sedaj zaostajal, ker nima ceste in je dobesedno odrezan od sveta, saj si morajo ljudje še dandanes v domove in na kmetije dobesedno vse znositi na hrbtu. Za cesto so se krajani vzdolž trase izrekli na referendumu že pred enim letom. Nova cesta bo dolga osem kilometrov in bo veljala 5,2 milijona dinarjev. S samoprispevkom bodo zbrali 350.000 dinarjev, cesto bodo gradili tudi s solidarnostjo združenega dela Slovenska Bistrica in Maribor ter mladinske delovne brigade.
V dosedanjih pripravah so domačni opravili že nad 3176 prostovoljnih delovnih ur, kmetje pa so tudi brez izjeme podpisali odstopne izjave za zemljo, po kateri je speljana trasa ceste.
VIR: G. J., Večer
Z MOTOCIKLOM V SMRT
Na banovinski cesti Pragersko – Slov. Bistrica so našli razbito motorno kolo, poleg njega pa truplo Štefana Baumana iz Strgojnice. Pokojnik je treščil z vozilom v ograjo mostička čez potok Perina ter si razbil lobanjo.
VIR: Večernik
METAMORFOZA MOKE V SAHARIN
Dober nos studenških orožnikov, ki so zaplenili 5 kg saharina in prijeli tihotapca
M ..m ..moko nosim in sve …sve …sveče« je zajecljal neznani potnik v Radvanju orožniški patrulji iz Studenc, ki ga je pobarala, kaj nosi ponoči v svojem nahrbtniku po beli cesti. Sicer je človek, ki jeclja pomilovanja vreden, todaorožnik ima tudi dolžnost prepričati se o pristnosti ali ponarejenosti jecljanja in o njegovih vzrokih. Saj vendar ne havziramo kot med vojno, si je mislila orožniška patrulja, in moko nosimo danes iz
trgovine podnevi domov. Zato si je patrulja moža malo podrobneje privoščila. Vprašan po imenu in cilju svoje skrivnostne poti, je potnik s težko mujo izgovarjal razna imena, ki so ga takoj iz dala, da se je skregal z Resnico, hčerko božjo in da hoče speljati orožnike na led. Ti pa se mu niso dali in se jim je kmalu posrečilo ugotoviti, da imajo pred seboj nekega Ivana Jarca z Boča, ki ne prenaša nedolžne moke in sveč, temveč
prepovedani saharin, ki ga je vtihotapil iz Avstrije in nameraval spraviti v denar nekje pri Poljčanah. V nahrbtniku so našli orožniki ničmanj kot 498 škatljic te prečudne moke, ki je tehtala celih pet kilogramov. Saharin so Jarcu zaplenili, njega samega pa oddali v sodne zapore.
VIR: Mariborski večernik Jutra
DOKONČAN JE BIL NAČRT ZA JUHARTOV DVOREC
Veleposestnik in lesni trgovec Franc Juhart se je leta 1917 lotil velikopotezne prezidave obstoječe baročne stavbe na sedanji Mariborski cesti 16 v Slovenski Bistrici. Načrt za prezidavo, naslovljen ‘Juhart-hof’, opremljen z žigom podjetja ‘Architekten Friedriger & Czeike’, je bil dokončan 4. aprila 1917. Stavba ima v tlorisu obliko črke L, na dvoriščni strani ima odprt arkadni hodnik. Dvorec se ponaša z neobaročno oblikovano fasado, ki jo poudarjajo s štukom okrašeno ovalno čelo, balkonček z balustradno ograjo in okna z bogatimi okvirji. Nad osrednjim oknom vidimo črki JH, ki opozarjata na lastnika in naročnika. V celoti in detajlih bistriški dvorec še najbolj spominja na vilo Transilvanija na Mladinski ulici v Mariboru, ki jo je leta 1910 zase načrtoval Friedriger (ime je dobila po arhitektovi domovini Transilvaniji, pokrajini v Romuniji). Stavbama je med drugim skupna mansardna zalomljena streha. Fasado Juhartovega dvorca krasi kartuša z reliefnim prizorom. Gre za prizor habsburškega cesarja Jožefa II., ki orje. Prizor je neposredno povezan z dejavnostjo naročnika, torej Juharta, saj je imela ta stavba sprva funkcijo sedeža veleposesti, verjetno pa namiguje tudi na gospodarjevo dobrotljivost (po vzoru cesarja) do kmetov, ki delajo na njegovih posestvih. Poleg tega prizora o Juhartovi dejavnosti priča tudi kip sv. Jurija v vogalu dvorca. Ta je med drugim zavetnik kmetov, konj in živine ter priprošnjik za vreme. Kip, ki je bil končan leta 1918, lahko pripišemo mariborskemu kiparju Ivanu Sojču (1879−1951).
VIR: Kostanjšek Brglez, Simona, ZRC SAZU, Umetnostno-zgodovinski inštitut Franceta Steleta: Umetnostni naročili veleposestnika Franca Juharta, Bistriške novice, april 2020, str. 40‒41.
FOTO: Juhartov dvorec danes (Simona Kostanjšek Brglez)
