25. december
Danes goduje ANASTAZIJA
Ime Anastazija je ženska oblika imena Anastazij. Ime izhaja prek latinskega Anastasius iz grškega Αναστασιος (Anastasios), ki ima osnovo v grški besedi αναστασις (anastasis) v pomenu besede »vstajenje od mrtvih«.
Ženske različice: Asja, Asta, Nasta, Nastasija, Nastasja, Nastija, Nastja
Moške različice: Anastazij, Anastas, Anastazijan.
25. december
BOŽIČ
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Praznik zaključuje čas adventa in začenja božični čas, ki se v liturgičnem letu konča na nedeljo po Gospodovem razglašenju. V večini pravoslavnih Cerkva božič praznujejo s 6. na 7. januar zaradi uporabe julijanskega koledarja.
V številnih državah je božič državni praznik ali dela prosti dan. Praznujejo ga tudi mnogi nekristjani in neverni, predvsem kot družinski praznik in del novoletnih počitnic.
SREBRNO PRIZNANJE V PRAGI
V župnijski cerkvi svetega Jerneja je mešani pevski zbor Natanael pripravil božični koncert – V začetku decembra so v Pragi prejeli srebrno priznanje
Mešani pevski zbor Natanael, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Slomšek Slovenska Bistrica, je 25. decembra po dopoldanski nedeljski sveti maši v župnijski cerkvi svetega Jerneja pripravil koncert božičnih pesmi ob spremljavi harfe. Svetnik Natanael oziroma sveti Bartolomej ali po naše Jernej, kot se imenuje slovenjebistriška župnijska cerkev, je eden od dvanajstih Jezusovih apostolov in goduje 24. avgusta. Zbor je nekaj pesmi odpel že med sveto mašo, med njimi ob spremljavi Rebeke Bračič na klaviaturah angleški božični napev Hitite, kristjani, Keltska maša, Pri jaslicah, Božična uspavanka in Božji sin postal je človek, vse s slovenskimi priredbami in besedili. Na koncertu pa so ob božičnih pesmih prepevali skladbe, ki so zaznamovale njihovo leto 2022. Tako je 22-članski zbor pod vodstvom zborovodkinje Rebeke Bračič ob spremljavi harfe, na katero je igrala Lara Hrastnik, čutno odpel pesmi z naslovi Prav po prstih, Laudate dominum, angleški božični napev Sveta noč, skladbo Božična noč, Angelsko pesem in Sveto noč Franza Gruberja, pri kateri je zborovodkinja z dirigiranjem spodbudila občinstvo k skupnemu prepevanju. Pesmi so člani zbora odpeli zelo čutno, v cerkvi pred oltarjem so zvenele posebno veličastno. Sopranski solo je odpela Ana Novak, tenorskega Peter Ozimič. Obiskovalci, bila jih je polna cerkev, so bili navdušeni in izpopolnjeni, nastopajoče so iskreno nagradili z aplavzom. Prve dni decembra se je zbor udeležil 30. Mednarodnega zborovskega festivala adventnih in božičnih pesmi v Pragi, kjer je v adventnem vzdušju prepevalo okoli 600 pevcev iz sedmih držav. V tekmovalnem delu v kategoriji komornih zborov do 24 pevcev so z zanosom, suvereno in s smiselno interpretacijo odpetih petih pesmi ob spremljavi pianistke Ane Pučnik iz Slovenske Bistrice prejeli srebrno priznanje. Poleg tekmovalnega dela so na festivalu prepevali na dveh spremljevalnih koncertih. “Poseben, čaroben pečat je na nas pustilo skupinsko petje vseh zborov na praznično okrašenem božičnem sejmu na Starem trgu v središču Prage. Naše kratko popotovanje po Pragi se je sklenilo s petjem pri zahvalni daritvi, sveti maši v čudoviti Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega,” so zapisali na koncertni list ob koncertu v domači cerkvi. Zbor vodi tudi Marko Bračič.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Člani mešanega pevskega zbora Natanael z zborovodkinjo Rebeko Bračič (desno) na božičnem koncertu v župnijski cerkvi svetega Jerneja (Irena Brdnik)
25. december 2016
TRADICIONALEN BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT GODBENIKOV
KUD Gasilska godba na pihala Spodnja Polskava je 25. decembra 2016, ob 19. uri v telovadnici OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava pripravila tradicionalen Božično novoletni koncert 2016.
VIR: KS Spodnja Polskava
FOTO: Na koncertu (KS Spodnja Polskava)
25. december 2012
PGD PRAGERSKO ODSTRANJEVALO POSLEDICE MOČNEGA VETRA
25. decembra 2012, na božični dan, je močan veter na našem območju izruval več dreves in odkril več streh. 16 gasilcev PGD Pragersko je ves dan odpravljalo posledice neurja.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Odpravljanje posledic neurja (Arhiv PGD Pragersko)
DRŽAVNA RAVEN MOTEČA ZA LOKALNO
Trije, morda celo štirje svetniki, med njimi tudi podžupan, bodo odslej delovali kot neodvisni
Na sam božični dan so bistriški občinski svetniki Žarko Furman, ki je tudi podžupan občine Slovenska Bistrica, Janez Slana in Miloš Stegne z izjavo za javnost sporočili, da izstopajo iz SMS in tako presenetili lokalni odbor te stranke.
Za ta korak so se odločili na razširjenem sestanku lokalnega odbora in svetniške skupine, nezadovoljni pa so z delom vodstva stranke na državni ravni. V občinskem svetu nameravajo delovati kot neodvisni svetniki, po Furmanovi izjavi pa se jim bo pridružil tudi Simon Jug, ki se je z SMS razšel že prej. Žarko Furman pravi, da so odločitev pletli že nekaj časa, najbolj pa jih je motilo vsiljevanje določenih načel z državne ravni. Po njegovih besedah je bila stranka na občinski ravni uspešna in je delovala v korist občank ter občanov. Doslej je uresničila vse pomembne zastavljene cilje, in sicer ustanovitev Mladinskega kulturnega centra, dopolnitev pravilnika občinskega štipendijskega sklada in dočakala komisijo za mladinska vprašanja. Pravi, da bodo nadaljevali sodelovanje z županjo Ireno Majcen, ki je nasledila dr. Ivana Žagarja, sedanjega ministra, s katerim so sklenili sporazum o programskem sodelovanju. Vseeno pa je zanimivo, da bistriška SMS na nadomestnih volitvah ni podprla kandidature Irene Majcen, temveč se je povezala s kandidatom SDS Milanom Ozimičem, ki je po neuspelem poskusu na županskih volitvah odstopil tudi kot predsednik bistriškega odbora stranke. Neuradno smo še izvedeli, da so, zdaj že nekdanji svetniki SMS, še posebej nezadovoljni zaradi strankinega zbiranja podpisov za referendum o nadaljnjem obstoju protikorupcijske komisije.
Darko Krajnc, predsednik SMS, je odločitev Bistričanov sprejel z začudenjem, povedal pa nam je tudi, da z izstopom uradno še ni bil seznanjen. Ker so v Slovenski Bistrici sklep o izstopu sprejeli že 15. decembra, meni, da je do tega prišlo dva dni po seji izvršnega odbora stranke, na kateri je bilo bistriško nezadovoljstvo že opazno. Po njegovem bi nestrinjanja lahko uveljavili prek častnega razsodišča ali pa nadzornega odbora. Darko Krajnc je še povedal, da so imeli vse možnosti za samostojno odločanje, pri čemer jim prav nihče ni poskušal preprečevati koalicijskega povezovanja v občinskem svetu. Prepričan je, da je bilo dosedanje sodelovanje stranke z bistriškim lokalnim odborom korektno, seveda pa je pričakovati, da bodo prihodnje leto na lokalnih volitvah povedali svoje tudi volivci.
VIR: Danilo Utenkar, Delo
25. december 2004
ZAGORELA »MAROTOVA« HIŠA NA ŠMARTNEM NA POHORJU
Na Božič leta 2004 zjutraj je na Šmartnem na Pohorju ogenj zajel »Marotovo« hišo. Zgorela je streha, slamnata kritina s konstrukcijo vred. Še toliko bolj je ta požar prizadel vse, ker so hišo po več let trajajoči skrbni obnovi nameravali svečano odpreti že pomladi naslednje leto.
»Marotova« hiša stoji ob cesti v strnjenem jedru vasi blizu romanske cerkve sv. Martina. Stavba je zidana iz kamna, ometana in pobeljena, delno je lesena. Strma dvokapna čopasta streha je bila vseskozi krita s slamo. Širok napušč na vhodni strani ščiti kamnite stopnice, po katerih se vzpnemo v stanovanjski del, ki je tradicionalno zasnovan: v sredi veža in kuhinja, levo od vhoda shramba, ki je obokana in ji zato rečejo velbič, ter zadnja hiša, desno prednja hiša s krušno pečjo. Bivalni prostor »hiša« ima lesene kladne stene, ki so znotraj ometane in pobeljene. Stavba je delno podkletena.
Letnica 1812, vrezana na tramu lesenega stropa priča, da je bila hiša postavljena v začetku devetnajstega stoletja. Predstavlja značilno hišo manjšega pohorskega kmeta v vasi, ki je gospodarsko in kulturno središče večjega dela Pohorja. V hiši, ki so jo skrbno vzdrževali, je še do konca leta 1999 prebivala številna družina. Potem, ko so se preselili v novo hišo, je lastnik s pomočjo države in občine ter zavodovim strokovnim vodstvom staro hišo v celoti prenovil.
V požaru je v celoti pogorela slamnata streha, delno so pogorele deske tramovnega stropa v bivalnem prostoru – »hiši«, poškodovan je bil strop v »zadnji hiši«, nekoliko je bila poškodovana tudi fasada in leseno ostenje zunanjščine hiše. Kot del opreme na podstrešju so uničene pletene »lese« za sušenje mesa. Uničeno je bilo tudi nekaj originalnega starega pohištva, ki je bilo shranjeno na podstrešju, dve »trgaši«, pripravi za česanje volne ter lončene posode.
Leta 2007 so se po izdelanem konservatorskem načrtu in programu za rekonstrukcijo strehe in sanacijo poškodovanih delov hiše izvajala obnovitvena dela. V letu 2008 pa so streho prekrili s slamo, ki jo je gospodar sam pripravil.
VIR: Jelka Skalicky, Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str., 180
FOTO: Obnovljena “Marotova” hiša (Arhiv zavoda za kulturo)
BISTRIŠKO VINO PO ZNIŽANIH CENAH
IMPOLU JE KRENILO NA BOLJE
Včeraj dopoldne je bila v Slovenski Bistrici 21. skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občine Slov. Bistrica. Na njej so govorili največ o uspehih delovnih organizacij v prvih devetih mesecih letos
Največ pozornosti je bil deležen bistriški Impol, ki je precej pripomogel, da je občina premostila norme nerazvitosti. Impol je realiziral precejšen del sanacijskega programa, kljub temu da je imel na zunanjem tržišču veliko težav. Zadnje spremembe na zunanjem tržišču dajo upati, da se bo Impol, pomemben izvoznik, lažje rešil težavnega položaja.
Bistriški obrat Steklarne Rogaška Slatina je kljub slabim delovnim pogojem pokazal nadpoprečno delovno sposobnost. Zelo dobro posluje tudi opekarna Košaki, kateri se obetajo znatno boljše razmere na domačem tržišču. Precej si je opomogel poljčanski Monter, Remont iz Makol pe se še zmeraj bori za svoj obstoj.
VIR: S. Niedorfer, Večer
RAZPIS ZD SLOVENSKA BISTRICA
Zdravstveni dom Slovenska Bistrica je 25. decembra 1962 v Večeru objavil razpis za upravitelja zdravstvenekga doma.
VIR: Večer
KIP SZDL LETOS NA SPODNJO POLSKAVO
Kip SZDL, ki ga občinski komite SZDL Slovenska Bistrica podeli vsako leto najboljšemu aktivu LMS na območju občine Slovenska Bistrica, je letos osvojil aktiv LM Spodnja Polskava. Aktiv je bil najagilnejši. Med drugim je letos ustvaril denarna sredstva, s katerim je kupil staro zgradbo in jo s prostovoljnim delom uredil v klubske prostore aktiva. Ob 20-letnici vstaje je organiziral proslavo ter na njej razvil svoj prapor.
VIR: Večer
PREDSTAVLJAMO VAM
Franc Krajnc, predsednika KZ Oplotnica
Obiskali Franca Krajnca na njegovem domu. Našli smo ga sredi dela. Ko smo mu povedali, kakšen je namen našega obiska, je bil takoj za razgovor.
»Pri nas v Oplotnici je toliko stvari, da ne vem, kje naj začnem. Moje največje veselje je, da smo končno dogradili novo šolo, s katero smo imeli mnogo dela. Izredno aktualno vprašanje je zdaj ureditev oziroma asfaltiranje ceste Slovenska Bistrica—Oplotnica.«
Tovariš Krajnc pomaga tudi pri delu TVD Partizan pa tudi v prosvetnem društvu bi ga težko pogrešali. Prav sedaj si na vso moč prizadeva, da bi dobili sredstva za ureditev odra, saj bi potem kulturno življenje v Oplotnici zaživelo. Tovariš Krajnc je tudi član drugih občinskih in krajevnih organizacij, tako da včasih niti ne ve, kam bi šel na sestanek. Povsod pomaga in domačini pravijo, da bi si v Oplotnici težko zamišljali življenje brez njega.
Njegovo največje veselje je delo v kmetijski zadrugi, ki ji posveča tudi največ časa. S kooperacijo letos skorajda niso imeli težav zdaj pa posvečajo največ pozornosti mlademu
breskovemu nasadu, ki lepo lepo uspeva na zadružni ekonomiji. Živinoreja in sadjarstvo imata tamkaj največ možnosti razvoja, zato bo tema dvema panogama KZ v bodoče posvetila vso skrb.
VIR: -zi-, Večer
FOTO: Franc Krajnc (Večer)
Rodila se je zdravnica ŠTEFKA HRIBAR
Štefka Hribar (poročena Kristen) se je rodila 25. decembra 1921 v Domžalah.
Najprej je kot zdravnica službovala na Ptuju, potem pa se je 1. oktobra 1952 zaposlila v Slovenski Bistrici. Imenovana je bila za upravnico Zdravstvenega doma. Na tem delovnem mestu je nasledila Simona Jagodiča.
Hribarjeva je začela uvajati nove metode zdravstva in po zgledu »zagrebške šole« Andrije Štajnerja ustanavljala posvetovalnice za ženske in otroke, kjer je bila v ospredju predvsem preventiva. Po njeni zaslugi se je zdravstvena služba začela hitreje razvijati, uvajali so številne novosti in kljub kroničnemu pomanjkanju zdravnikov je bil napredek v obdobju dr. Hribarjeve zavidljiv.
Leta 1991 se je upokojila.
Njena strokovnost in medicinsko znanje sta bili na najvišji ravni, veljala je tudi za izredno dobro diagnostičarko. Požrtvovalnost in globoki človeški čut so ji omogočili trajno mesto v spominu Bistričanov.
Štefka Hribar je umrla 19. julija 1993 v Slovenski Bistrici in je pokopana v družinskem grobu v Cerknici.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je plemič, gospodarstvenik in pravnik OSKAR PONGRATZ
Dr. Oskar Pongratz se je rodil 25. decembra 1826 v Slovenski Bistrici. Izhaja iz močne rodbine Pongratz.
Po študiju prava in doseženem doktoratu je vstopil v službo pri finančni prokuraturi v Ljubljani.
Leta 1860 je odprl odvetniško pisarno v Ljubljani, ki si je pridobila veliko zaupanje v gospodarskih krogih. Že od leta 1857 se je udejstvoval tudi v podjetjih in pri projektih starejšega brata Gvidona Pongratza. S poroko leta 1856 je postal solastnik premogovnika v Trbovljah, ki pa je leta 1872 prešel v last novo ustanovljene Trboveljske premogovne družbe, v kateri je imel Oskar Pongratz nekaj časa vodilno vlogo. Okoli leta 1861 je odprl ob progi Pragersko‒Čakovec (Hrvaška) premogovnik Dolenje Ladanje pri Maruševcu (Hrvaška). Leta 1869 se je preselil na Dunaj (Avstrija), kjer je v njegovi hiši poslovala osrednja pisarna Pongratzevih ’Pongratzsche Zentralkanzlei’.
Leta 1868 je od Ferdinanda Marije II. Attemsa kupil dvorec Dornava in mu dodal angleški park. Pongratzi so bili lastniki dvorca vse do konca 2. svetovne vojne.
Oskar Pongratz je umrl 29. aprila 1892 na Dunaju.
VIR: biografski-sb.si
