
27. december
Danes goduje JANEZ
Tako ime Ivan kot Janez izhajata iz grškega imena Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês), to pa iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann z nekdanjim pomenom »Jahve (to je Bog) je milostljiv, se je usmilil«. Ime je torej teoforično (to je, da ima sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Moške različice imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Džani, Hanžek, Ivan, Ivo, Jan, Janča, Janče, Janček, Janči, Jane, Jena, Janej, Janek, Janeslav, Janež, Jani, Janik, Janislav, Janko, Jano, Janos, Janoš (značilno je pri Prekmurcih), Januš, Janž, Janža, Janže, Johan, Jovica, Jovo, Vanek, Vanja, Vanjo, Vanč, Žan, Žani, Žanko.
Ženske različice imena: Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Janja, Vanja, Žana.

27. december
MEDNARODNI DAN PRIPRAVLJENOSTI NA EPIDEMIJE
Decembra 2020 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 27. december za mednarodni dan pripravljenosti na epidemije (International day of epidemic preparedness). Odločitev je bila sprejeta na posebnem virtualnem zasedanju tega mednarodnega telesa, kot odziv na COVID-19, ki se ga je udeležilo na stotine svetovnih voditeljev.

UPORABA MEDU SE VEČA
Med bi morali deklarirati kot zdravilo, ne le kot hrano, pravi predsednik čebelarskega društva
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica je začelo dejavnosti v svojih novih prostorih. V dvorani Čebelarskega centra so pred kratkim pripravili čebelarsko delavnico Uporaba medu v kulinariki. Sodelovale so čebelarke iz domačega društva, nekaj pa jih je bilo tudi iz sosednjih društev. Delavnico je vodila Marija Arh Ivanšek, kuharska mojstrica z Bleda, ki je predstavila recepte in udeleženke poučila o uporabi sestavin in dodajanju medu, zatem pa so čebelarke po skupinah pripravile del menija.
Pripravile so jabolčne medene obložene kruhke s skutnim namazom, bučno juho z medom, bučnim oljem in semeni, praženec s proseno kašo, slanino in porom, omako kisle smetane s sokom limete, pikantne goveje sesekljane kroglice z medom iz rostbifa, vlivance z orehi in cimetom, pire korenine peteršilja in gomolja zelene, sadno-zelenjavno solato z medenim prelivom in kavno-čokoladno panna cotto z medeno peno.
“Žal moramo čebelarji med deklarirati kot hrano, ne pa kot zdravilo, čeprav vemo, da so njegovo edinstvenost, skrivnost in zaželenost že od pradavnine povezovali z božjim in mu pripisovali zdravilen pomen. Uporaba medu je vsestranska, uporablja se tudi v kulinariki, apiterapiji in kozmetiki. V Sloveniji se je poraba medu v zadnjih letih zelo povečala, kar je znak, da so ljudje ugotovili, da z uživanjem medu človeški organizem veliko pridobi. Vemo, da med lahko uživamo kadarkoli, predvsem pa je priporočljiv zjutraj in zvečer, kajti je edino naravno sladilo, ki ne potrebuje postopkov predelave, da postane uporaben,” je povedal Maksimiljan Prah, predsednik Čebelarskega društva Slovenska Bistrica. Po končani delavnici so čebelarke skupaj s še nekaterimi člani društva pripravljene jedi z veseljem tudi pokusile.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Delavnico so izvedli v novih prostorih Čebelarskega centra Slovenska Bistrica (Arhiv Čebelarskega društva Slovenska Bistrica)

27. december 2016
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Tik pred vstopom v novo leto je bil 27. decembra 2016, v organizaciji zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, v viteški dvorani bistriškega gradu, še zadnji predpraznični dogodek v tem letu. V izvedbi baritonista Matjaža Robavsa in citrarja Tomaža Plahutnika smo uživali v poslušanju božičnih pesmi.
Matjaž Robavs je baritonist, ki ga najbolj poznamo kot člana tria Eroika, sicer pa je docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Sodeloval je na več pevskih tekmovanjih v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, Avstriji, Poljski, Nizozemski, na Japonskem itd., kjer je prejel več visokih priznanj. Ob spremljavi Plahutnikovih citer je posnel napitnice, slovenske ljudske in božične pesmi.
Tomaž Plahutnik je učitelj citer na Glasbeni šoli Kamnik, sicer pa prof. glasbene pedagogike. Je eden najbolj dejavnih slovenskih citrarjev, piše priredbe, nastopa solistično in kot član Slovenskega citrarskega kvarteta, sodeluje pa tudi z različnimi drugimi glasbeniki, predvsem pevci. Izdal je samostojno zgoščenko ter več notnih zbirk priredb slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi za citre.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Plakat (Grajski stolpec)

IZREDNA SEJA VARNOSTNEGA SOSVETA ZARADI POVEČANJA VLOMOV V SLOVENSKI BISTRICI
V zadnjih treh mesecih preteklega leta se je v mestu Slovenska Bistrica zelo povečalo število vlomov v stanovanjske objekte. Doslej neznani storilci so namreč na območju med Kajuhovo in Špindlerjevo ulico izvedli kar deset tovrstnih kaznivih dejanj. Občani so razumljivo vznemirjeni, zato se je v petek, 27. decembra, na svoji prvi izredni seji sešel tudi varnostni sosvet Občine Slovenska Bistrica.
Neljube dogodke so podrobneje pojasnili predsednik varnostnega sosveta in podžupan Stanislav Mlakar, Robert Vrečko, vodja redarske službe, Andrej Gracej, vodja Varnosti, župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in komandir Policijske postaje Slovenska Bistrica Aleksander Lubej. Komandir je povedal, da vlome pospešeno raziskujejo. Sicer pa je po Lubejevih besedah zelo pomembno, da lahko občani sami veliko pripomorejo k svoji varnosti, zelo pomembno je tudi osveščanje ljudi.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

ŠKODE V VINTGARJU SE NE BO DALO POPRAVITI
Poseg v zavarovano območje. Kot ponavadi se je takoj začelo iskanje krivca za nastalo škodo
Posek gozda v Bistriškem vintgarju je močno razburil domačine, saj gre za zavarovano območje, povrhu pa še za priljubljeno izletniško točko. Kmet, ki je izkrčil gozd, očitke zavrača, župan občine pa pravi, da je poseg nedopusten in pričakuje ukrepanje inšpekcije. »S tem posegom se nikakor ne strinjamo, za nas je nedopusten. Gre za edinstven habitat, ki ga ne bo mogoče povrniti v naravno stanje,« je za Delo povedal župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. »Na teren smo takoj poslali občinsko inšpekcijo, ki pa v tem primeru ni pristojna za ukrepanje, to je naloga državne inšpekcije. Če mene vprašate, so prvi odgovorni na zavodu za gozdove, ki so izdali odločbo za krčitev gozda,« je povedal Žagar. Kmet krivdo zavrača Kot ponavadi se je ob razkritju velikega goloseka na priljubljeni izletniški točki Bistriški vintgar pri Slovenski Bistrici takoj začelo iskanje krivca za nastalo škodo. Domačini so ogorčeni, saj je lastnik zemljišča, kmet Damjan Šeligo iz Zgornje Nove vasi posekal približno 70 arov gozda, da bi ga spremenil v kmetijsko površino. Sam pravi, da ni storil nič narobe, saj si je pridobil odločbo zavoda za gozdove, ki mu krčitev dopušča, ter da ni posegel na območje zavarovane narave. Gozdar Ljubo Cencič iz mariborske enote zavoda za gozdove, ki je odločbo izdal, pojasnjuje zaplet. »V skladu s planom smo izdali odločbo za krčitev gozda za namen pridobitve kmetijske površine do meje naravne vrednote. Kmet je spomladi posekal gozd, zdaj pa se je lotil ravnanja površine in odstranjevanja panjev. Pri tem mu je stroj ‘potegnilo’ v strmino, ki je že v zaščitenem območju in za katero ni imel soglasja.« Po Cencičevem prepričanju je bila odločba nesporna, saj je po načrtu rabe na tem območju predviden travnik, kmet pa je storil prekršek s tem, ko je posegel na območje, za katero odločbe ni dobil. »Če bi se držal odločbe, problema ne bi bilo, zato ni kriv zavod, ampak kmet,« je povedal Cencič. Območje je del Nature 2000 V Društvu Vintgar, ki so poseg prvi odkrili in ga prijavili inšpekciji, so prepričani, da gre za nedopusten poseg v naravno vrednoto. Vendar se zavedajo, da škode ne bo mogoče popraviti, razočarani so tudi nad prelaganjem odgovornosti z ene institucije na drugo. V društvu poudarjajo, da je območje Vintgarja del evropsko najpomembnejših naravovarstvenih območij Natura 2000, potok Bistrica pa med drugim habitat ogrožene in redke živalske vrste, raka koščaka. Z odstranitvijo sklenjene obrežne zarasti in z zemeljskimi deli je zdaj uničen oziroma močno poslabšan življenjski prostor omenjene živali. S tem se strinjajo tudi na republiškem zavodu za varstvo narave, ki je že podal prijavo okoljski inšpekciji zaradi posega v zavarovano območje brez njihovega soglasja. Okoljska inšpektorica pa je nato uvedla inšpekcijski in prekrškovni postopek proti povzročitelju, saj je pri ogledu ugotovila »kršitev na podlagi zakona o varstvu narave«. Ta zakon med kaznimi predvideva tudi povrnitev območja v prvotno stanje na strošek povzročitelja.
VIR: Urban Červek, Delo
FOTO: Žalosten pogled na vintgar (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)

CERKEV NA ŠMARTNEM SPET S PRIŽNICO
Prižnico so pol leta obnavljali v Mariboru, denar za restavracijo je zagotovila bistriška občina
Cerkev sv. Martina na Šmartnem na Pohorju, znana je po izjemnih freskah iz romanskega obdobja, je od prejšnjega tedna privlačnejša zaradi obnovljene prižnice. Restavrator in konzervator Bine Kovačič iz mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, je povedal, da je prižnico izdelal kipar Jožef Holzinger, ki je poleg Jožefa Strauba najpomembnejši baročni kipar iz 18. stoletja. Njegova dela upravičeno štejemo za del pomembne slovenske umetnostne dediščine. Poleg oltarjev, ki jih je v 18. stoletju izdelal v cerkvah Slovenske Bistrice, je njegovo delo tudi izdelava glavnega oltarja in prižnice v cerkvi sv. Martina na Šmartnem na Pohorju.
“Prižnico, močno dotrajano (v svoji dolgi zgodovini je bila deležna kar nekaj nestrokovnih posegov), smo restavratorji ZVKDS, Območne enote Maribor, začeli restavrirati v začetku poletja. Po vseh restavratorskih postopkih je po polletnem delu dobila svoj prvotni sijaj. Del postopkov smo opravili v cerkvi, ostalo pa je bilo demontirano in prepeljano v restavratorski atelje. Vse pozlate so narejene iz čistega 24-karatnega zlata. Najbolj poškodovan je bil relief, na katerem je upodobljen svetopisemski prizor Izročanja ključev sv. Petru. Lesni insekti so ga v dobrih dveh stoletjih skoraj uničili in samo ustrezni restavratorski postopki so ga rešili pred dokončnim propadom.” Kovačič je še dodal, da so baročni angelčki, ki nagajivo gledajo z vrha prižnice, po vsej verjetnosti portreti Holzingerjevih otrok. Mojster je imel v dveh zakonih kar dvaindvajset otrok, trdijo zgodovinski viri. Večino posegov na prižnici je financirala občina Slovenska Bistrica.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Obnovljena prinžnica v cerkvi na Šmartnem na Pohorju (Zdenko Kodrič)

DANES PRIDE IVAN PUČNIK
V domu upokojencev v Poljčanah se že ves december vrstijo prireditve, ki oskrbovancem doma tudi v njihovih starostnih tegobah pričarajo prijetno družabno vzdušje. Tako so v začetku meseca pozdravili Miklavža, se veselili pravih domačih kolin, zaploskali invalidskemu pevskemu zboru iz Slovenske Bistrice, pred dnevi so v domu proslavili božično mašo, upokojence so obiskali člani mladinske verske skupine iz Bistrice in jih tudi obdarili. Kot je povedal upravnik doma Jože Težak, so oskrbovanci pripravili tudi božične jaslice in ob tej priložnosti jih je obiskala družina Vertol iz Spodnjih Poljčan ter jih obdarila.
Danes bo oskrbovance doma obiskal slovenskobistriški župan Ivan Pučnik, kar se bo v triintridesetletni zgodovini doma zgodilo prvič. Danes bo dom obiskal še dedek Mraz.
Letošnje leto bodo oskrbovanci doma upokojencev v Poljčanah zaključili z veselim silvestrovanjem, ki bo predzadnji dan tega leta.
VIR: (ps), Večer

52 KIOSKOV ZA VARAŽDIN
V Monterju, kjer je zaposlenih 70 ljudi, bodo letos prvič dosegli proizvodnjo v vrednosti pol milijarde starih dinarjev.

METROP VOŠČI IN VABI
Mestno trgovsko podjetje Metrop je objavilo voščilo za prihajajoče leto 1955 in se obenem priporočalo za obisk njihovih poslovalnic v Slov. Bistrici in na Pragerskem.
VIR: Večer

USTANOVITEV PODRUŽNICE “DRUŠTVA POSESTNIKOV NOVIH HIŠ” NA PRAGERSKEM
Na Pragerskem se je vršil v gostilni g. Karla Bergleza danes lepo uspeli ustanovni zbor “Društva posestnikov novih hiš, podružnice Pragersko”. Kljub slabemu in deževnemu vremenu se je udeležilo zbora nad 30 posestnikov novih hiš Pragerskega in njegove neposredne okolice.
Na volitvah so bili izvoljeni sledeči gospodje: predsed. Jakob Potočnik, podpred. Albin Vezjak, odborniki Alojz Gospodarič, Suša in Franc Marčič, namestniki Ivan Cafuta, Franc Rudolf in Valentin Hergau, pregled. računov Jožef Repnik in Jožef Lončarič.
Pristopnina se je določila na 20 Din in prav toliko bo znašala tudi članarina na leto. Nato se je prešlo k vpisu novih članov ter so ob tej priliki pristopili skoro vsi navzoči.
VIR: Mariborski Večernik Jutra

27. december 1933
OBČNI ZBOR SADJARSKE IN VRTNARSKE PODRUŽNICE V SLOVENSKI BISTRICI
Dne 27. t. m. je imela naša podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v dvorani hotela “Beograd” ob polnoštevilni udeležbi vseh članov in prisotnosti mestnega župana g. dr. Josipa Pučnika svoj 10. redni občni zbor. Po trikratnem vzkliku kralju in njegovemu visokemu domu je predsednik g Viktor Zafošnik prešel na dnevni red. Iz poročila odbornikov je bilo razvidno. da je podružnica delovala vse poslovno leto z vso iniciativo ter je gmotno na višku, za kar gre gotovo hvala vsem članom podružnice, posebno pa od boru pod predsedstvom g. Zafošnika. Sprejeti so bili dalje sklepi, da si podružnica v prihodnji sezoni nabavi sadno sušilnico ter se v jeseni ob 10letnici obstoja organizira sadna razstava v večjem stilu, v zvezi s k temu spadajočimi poučnimi in informativnimi predavanji. S tem v zvezi se bo organiziral tudi propagandni teden sadja in grozdja. Občni zbor je bil zaključen okoli poldneva s popolnim uspehom. Želimo agilni podružnici v nadaljnjem delu mnogo uspeha!
VIR: Mariborski Večernik “Jutra”

RAZŠEL SE JE ORLOVSKI ODSEK
Dne 27. decembra 1925 se je po sklepu občnega zbora – predsedoval mu je Franjo Koban – »razšel prostovoljno« orlovski odsek na Zgornji Polskavi,
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 310

27. december 1923
V SLOVENSKI BISTRICI OPROŠČENA, V MARIBORU OBSOJENA
Slovenjebistriški dogodki so imeli tudi sodni epilog. Ne le da okrajno sodišče v Slovenski Bistrici ni preganjalo nikogar zaradi eksplozije bombe v veži hotela Neuhold (27. aprila 1923), temveč sta bila voditelja bistriške (dr. Drnovšek) in slovenske Organizacije jugoslovanskih nacionalistov Orjune (Kranjec) kot sklicatelja prepovedanega shoda – oproščena. Takšno razsodbo pa je okrožno sodišče v Mariboru kot vzklicno (pritožno) sodišče razveljavilo, saj je temeljila na sklepanju, da veljavnega društvenega zakona sploh ni – šlo je za avstrijski zakon o društvih iz leta 1867. Tako sta bila obtoženca zaradi protizakonito sklicanega ustanovnega občnega zbora Orjune v Slovenski Bistrici obsojena 27. decembra 1923 – »vsak na 150 (stopetdeset) dinarjev denarne kazni, v slučaju neizterljivosti vsak v 3 dni zapora« ter na povračilo stroškov kazenskega postopka. Na kakšno resnejše postopanje oblasti zoper teroristične nastope Orjune je bilo treba počakati.
VIR: VIR: Šuštar, Branko: Organizacija jugoslovanskih nacionalistov in izgredi v Slovenski Bistrici aprila 1923, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., Slovenska Bistrica 1990, str. 247
FOTO: Znak Orjune (Wikipedija)
