9. april
Danes goduje TOMAŽ
Ime Tomaž je svetopisemsko ime in izhaja iz latinskega imena Thomas, to pa tako kot grško Θωμς Thōmás iz aramejskega Toma z nekdanjim pomenom »dvojček«.
Ostale različice imena: Tom, Toma, Tomaj, Tomas, Tomaš (pri Prekmurcih), Tomažek, Tomčo, Tome, Tomek, Tomi, Tomica, Tomislav, Tomo.
9. april
NA MEŽAKLO PADE METEORIT, POIMENOVAN JESENICE
Prebivalce Zgornjesavske doline in avstrijske Koroške je 9. aprila 2009 ob treh zjutraj prebudil pok, očividci pa so na nebu zaznali zelo svetel utrinek. Vsenebne meteorske kamere so zaznale tudi do 30-krat svetlejši sijaj kot ga ima polna Luna. Vse to je bila posledica vstopa meteorja v atmosfero s hitrostjo 14 km/s. Meteor je v atmosferi razpadel in padel kot meteorit na širše območje Mežakle, velikem okoli 800 hektarov. Najdeni so bili le trije kosi: prvi največji kos BOJO, ki sta ga 17. maja 2009 odkrila Jožef Pretnar in Bojana Krajnc, drugega je 27. avgusta 2009 našel Danijel Repe, tretjega sta 21. junija 2009 našla Nemca Ralph Sporn in Martin Neuhofer. Z znanstveno analizo so ugotovili, da je meteorit krožil med Marsom in Jupitrom okoli 4,5 milijarde let.
Meteorit Jesenice je šele enajsti meteorit na svetu, ki so mu astronomi lahko točno izračunali orbito. S svojimi astronomskimi podatki predstavlja izjemen predmet v zakladnici geološke dediščine Slovenije.
VRTEC ČAKA NA SELITEV
Izjemna pridobitev za otroke in zaposlene, saj si zdaj del prostorov delijo z osnovno šolo
Novi vrtec v Laporju je gradbeno skoraj povsem zaključen, pripravljen za postavitev pohištva in potrebne opreme. Vrtec, ki je velik približno 1400 kvadratnih metrov, od tega je bivanjskih površin s terasami pred igralnicami 900 kvadratnih metrov, bo zadostil vsem sodobnim standardom za predšolsko vzgojo. “Selitev je v največji meri odvisna od te zoprne pandemije. Vsa notranja dela, opremljanje prostorov, postavitev pohištva, primopredaje, vse bi bilo že končano, če bi nam trenutne razmere to dovoljevale. Sedaj pa delamo zaključke zelo, zelo počasi ali jih ne. Zunaj je treba dokončati še parkirišča in dovoz do vrtca, ampak vse to bo, če bomo zdravi,” poudarja Margareta Voglar, ravnateljica OŠ Gustava Šiliha Laporje, pod okrilje katere sodijo oddelki vrtca.
V sredini velik skupni prostor
V novem vrtcu, ki ga bo obiskovalo okoli 70 otrok, so štiri velike igralnice s pokritimi terasami. Če se bo nataliteta v Laporju povečala, lahko v vrtcu uredijo še peto igralnico. Po dve igralnici imata skupne sanitarije. Tudi garderobe so ločene, po dve igralnici imata skupne garderobe, prilagojene starosti otrok. V osrednjem delu vrtca je velik skupni prostor, ki bo namenjen predvsem otroški telovadbi, druženju skupin in različnim kulturnim dejavnostim. V pritličju je manjši prostor, namenjen individualnemu delu s posameznimi otroki, ne manjkajo pa prostori kuhinje in drugi spremljevalni režijski prostori.
Otroci zdaj bivajo v prostorih OŠ Gustava Šiliha Laporje. Predvsem imata težave starejši dve skupini, ki so jima za igralnice odstopili šolske prostore. Ti otroci imajo sanitarije in previjalno mizo skupaj z osnovnošolskimi otroki, kar pomeni, da otroci in vzgojiteljice nimajo zagotovljene intime. Tudi pri spanju in drugih dejavnostih je otrokom vrtca šolski urnik moteč. Moteči so šolski odmori ali kakšne druge glasnejše šolske dejavnosti. “Pridobili bomo zasebnost, osebno higieno, intimo, mir. V vrtcu bomo pridobili svoje garderobe, šolarji pa bodo v zdajšnjih prostorih ponovno zadihali, kot se spodobi. Skratka, tako otroci kot zaposleni bomo pridobili ogromno,” še izpostavlja Voglarjeva.
Otroci bodo imeli svojo telovadnico, ki so jo v šoli lahko uporabljali samo nekajkrat na leto, ko so bili šolarji odsotni zaradi kakšne druge dejavnosti. Še posebej je zanimiva zunanja klančina, ki bo v poletnih mesecih ponujala gibanje po strmini, v zimskih pa sankanje in drčanje po snegu. Tudi vrtni paviljon bo kaj kmalu dobil svojo vsebino. Naložba, katere investitor je Občina Slovenska Bistrica, je vredna 2,3 milijona evrov, dela pa je izvedlo podjetje Ande iz Ljubljane.
Olajšanje tudi za šolo
Tudi v šoli nestrpno čakajo na nove stare prostore. Novi vrtec jim bo olajšal marsikatero organizacijsko zagato, predvsem pa bodo lažje zadihali na posameznih strokovnih področjih. “Življenje in delo bi radi postavili nazaj v šolsko leto 1999/2000, ko smo v šoli še lahko razpolagali s temi prostori.
Nujno potrebujemo nazaj nivojsko učilnico za slovenščino in tuje jezike, nivojsko učilnico za matematiko, likovno učilnico, prostor za arhiv in dodatne kabinete za individualno delo, ki sedaj poteka na hodnikih. Učitelji potrebujejo kabinete in še in še,” dodaja ravnateljica. Po njenih besedah je potreb veliko, ideje se še dodatno porajajo, vendar vse čez noč ne gre. Potrebna bodo sredstva, da bodo prostore vključno s pohištvom ponovno preuredili nazaj za osnovnošolce, ki so bili vsa ta leta strpni in zelo prijazni do svojih najmlajših prijateljev, kar je pravzaprav zelo lepa izkušnja.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Pri novem vrtcu je treba postoriti le še nekaj malenkosti v okolici (Blaž Kosi)
ŠE NAPREJ RAZKUŽUJEJO JAVNE POVRŠINE
V štirih občinah na območju upravne enote Slovenska Bistrica je trenutno število okužb s koronavirusom največje v Slovenski Bistrici in Oplotnici, v Poljčanah in Makolah so za zdaj brez okužb
V štirih občinah na območju upravne Slovenska Bistrica je največ okuženih z novim koronavirusom v slovenjebistriški in oplotniški občini. V Slovenski Bistrici že skoraj dva tedna beležijo devet primerov, najbolj pa se je število okuženih povečalo v Oplotnici, kjer je trenutno šest okuženih. V Poljčanah in Makolah so za zdaj brez okužb, enako je v domovih starejših.Okuženi dve družiniŠest okuženih z novim koronavirusom je za Oplotnico, ki ima okoli 4000 prebivalcev, zelo veliko. Župan Matjaž Orter pravi, da se je oseba okužila v službi, a tega ni vedela, zato so se okužili tudi vsi družinski člani: “Gre pravzaprav za dve družini, ki sta v sorodstvu. Poskrbljeno je za njihovo samoizolacijo, želim jim, da čim prej ozdravijo.” Župan je znova pozval občane in občanke, da dosledno upoštevajo uredbe in navodila tako vlade kot lokalne skupnosti, s katerimi preprečujejo možnost širitve koronavirusa.
?Oplotniška civilna zaščita je sprejela nekaj nujnih ukrepov. Medobčinsko redarstvo kontrolira omejitve gibanja večjih skupin na javnih mestih, razkužujejo tudi bančne avtomate, klopi, koše za smeti in ograje v kraju. Župan Orter je še povedal, da bodo ta teden vsem gospodinjstvom v občini razdelili 4800 zaščitnih mask, vsako gospodinjstvo bo prejelo po štiri maske. Pralne maske so v sodelovanju s civilno zaščito izdelali prostovoljci.V soboto znova Grajska tržnicaTudi občina Slovenska Bistrica je poskrbela za zaščitne maske, doslej so krajevnim skupnostim razdelili 8850 kirurških mask in 2000 pralnih. V občini še naprej razkužujejo javne površine. Komunala Slovenska Bistrica posebno pozornost namenja točkam z največjo frekvenco pešcev in urbani opremi. S pometačem strojno razkužujejo tlakovane površine in pločnike. Ekipa z nahrbtnimi škropilniki razkužuje koše za smeti, tipke na semaforjih, parkomate, električne polnilne postaje, klopi in igrala. Razkuževanje bodo nadaljevali po potrebi večkrat tedensko, dokler ne mine nevarnost širjenja nalezljive bolezni.
V soboto, 11. aprila, bo na začasni lokaciji ponovno vrata odprla Grajska tržnica. Tržnica bo odprta med 7.30 in 10.30 na parkirišču bivšega podjetja Crouzet. Vse obiskovalce opozarjajo, da bo vstop na tržnični prostor mogoč le ob nošenju maske ali druge zaščite obraza (z ruto ali šalom) in rokavic.Strogi ukrepi v domovih starejšihV obeh enotah Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane, v Poljčanah in Slovenski Bistrici, so za zdaj brez okužb s koronavirusom. Že konec januarja so omejili obiske, konec februarja so obiske prepovedali, 14. marca pa so doma starejših tudi zaprli. “Izvajamo stroge zaščitne ukrepe, ki jih naši zaposleni dosledno izvajajo. Primanjkuje nam zaščitne opreme, sicer pa so stanovalci zdravi, le malo nejevoljni zaradi omejitev obiskov in izhodov iz hiše. Na obeh lokacijah za reševanje teh težav poskrbimo z nabavo dobrin v obogatenih bifejih, kjer je stanovalcem na voljo vse, kar dodatno potrebujejo,” pravi Iva Soršak, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane.
Uvedli so tudi dve telefonski številki, na katerih sta dosegljivi delovni terapevtki (v Poljčanah Natalija 031 387 290, v Slovenski Bistrici Nataša 031 387 297). Z njima se lahko dogovorite za klic s svojcem, po možnosti tudi za videoklic.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Ekipa z nahrbtnimi škropilniki razkužuje koše za smeti, tipke na semaforjih, parkomate, električne polnilne postaje, klopi in igrala (Andrej Petelinšek)
15. BISTRIŠKI TEK
Na današnji dan, na cvetno nedeljo, 9. aprila 2017, je Javni zavod za šport Slovenska Bistrica pod pokroviteljstvom Občine Slovenska Bistrica izvedel že 15. Bistriški tek. Udeležilo se ga je predvsem veliko Bistričanov in okoličanov. Za še posebej množično udeležbo so znova poskrbeli najmlajši. Sicer pa je bil v ospredju najdaljši tek. Deset kilometrov najhitreje pretekel član Atletskega društva Slovenska Bistrica Matej Šturm, v ženski konkurenci pa je slavila nekdanja odlična atletinja Helena Javornik, zastopala je ekipo Tekaška vadba v Mariboru. Na 12. medobčinskem prvenstvu v štafetnem teku je tekmovalo 26 ekip, najhitrejši čas so postavili Koštruni. V družinskem teku se je pomerilo 23 ekip, ponovno je zmagala družina Trajkovič.
VIR in FOTO: Informator
ODLIČEN KONCERT OB 20. OBLETNICI JEBE’LE CESTE
Glasbena skupina Jebe’la cesta je 20. obletnico uspešnega delovanja praznovala v soboto, 9. aprila 2016, s koncertom v Mladinskem centru v Slovenski Bistrici.
Z nastopom, med katerim so se predstavili tudi nekateri bivši člani skupine, je navdušila občinstvo v polni dvorani.
Dogajanje sta popestrili tudi gostujoči skupini, The Kronik´s in Zmelkoow.
Sicer pa so jubilej obeležili še s torto, ki so jo razdelili med povabljene goste.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
LITERARNI VEČER Z ORLANDOM URŠIČEM
Na današnji dan, v četrtek, 9. aprila 2015, so v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica gostili dva literata, in sicer Orlanda Uršiča in Zdenka Kodriča. Zdenko Kodrič, upokojeni Večerov novinar in pisatelj, je predstavil Orlanda Uršiča, avtorja romana Gosposka, mater si ozka ter njegovo pisateljsko delo nasploh.
Uršič je ustanovitelj literarne založbe Litera v Mariboru. Doslej smo lahko prebirali njegov roman Tadejev dež, zbirko kratke proze Sadovnjak, v slovenskih literarnih revijah pa kratke zgodbe. Leta 1999 je prejel drugo nagrado na natečaju RTV Slovenija za scenarij in celovečerni film Beg iz klavnice, piše pa tudi recenzije in publicistične tekste.
Roman Gosposka, mater si ozka, je napisan v jeziku brez leporečja in izumetničenosti, v njem je najti tudi veliko avtobiografskih elementov.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
OBČINA PO MERI INVALIDOV
Podpis dogovora o vključitvi bistriške občine v projekt Občina po meri invalidov
V Slovenski Bistrici uspešno nadaljujejo prizadevanja za čimbolj kakovostno življenje invalidov. Župan občine dr. Ivan Žagar je tako s podpredsednikom Zveze delovnih invalidov Slovenije Rajkom Žagarjem in predsednikom Društva invalidov Črešnjevec Antonom Kolarjem v sredo, 9. aprila 2014, v prostorih Centra za starejše Metulj podpisal dogovor o vključitvi občine v projekt za pridobitev listine Občina po meri invalidov.
V ta namen bodo letos izvedli več dejavnosti. Največ pozornosti bodo namenili povezovanju in predstavitvi društev, odpravi arhitektonskih ovir ter osveščanju in obveščanju občanov. Maja bodo sodelovali pri paradi vseživljenjskega učenja, septembra pa v okviru Tedna mobilnosti. Poleg tega bodo v občinski zgradbi uredili še informacijsko pisarno, delovati bo začela predvidoma v začetku junija.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
NOVI GLINOKOP V BREZJU?
Krajani Brezja in lastniki gozda, v katerem naj bi kopali glino, zdaj nasprotujejo zamislim, ki jih predstavlja lastnik pragerske opekarne ormoški Wienerberger
Čez dve leti naj bi v Brezjah v krajevni skupnosti Črešnjevec v gozdu, ki je ob cesti Vrhloga-Trnovec, ormoška in pragerska opekarna odprli glinokop, iz katerega naj bi opekarji v desetih letih izkopali nad milijon kubičnih metrov gline. Ko so krajani Brezja izvedeli za namero, je niso sprejeli z navdušenjem. Glinokopu nasprotujejo predvsem tisti, ki imajo obdelovalno zemljo. Z njo se namreč preživljajo. Po izjavah domačinov so o glinokopu izvedli tako, ko jih je opekarna obvestila o jemanju vzorcev. Temu so nasprotovali in zahtevali sestanek z vodstvom KS Črešnjevec. Na tem zborovanju naj bi Brezjani in ljudje iz Pretreža povedali, kaj si mislijo o glinokopu. Dodajajo še, da so lastniki gozda in zemlje Straškovi, Klinčevi, Potočnikovi in Špecovi.
Glinokop bi obsegal okrog 25 hektarov
Večina glinkopa naj bi bila na območju gozda, dobra tretjina pa na obdelovalni zemlji. Prebivalci omenjenih vasi bolj ali manj nasprotujejo posegu, nekateri pa so menda navdušeni nad glinokopom, računajo namreč na denar, ki bi ga dobili s prodajo zemljišč. Zaskrbljeni so tudi prebivalci, ki živijo ob cesti Črešnjevec-Sestrže. Govori se, da naj bi po omenjeni cesti tovornjaki vozili glino na Pragersko, obstaja pa tudi možnost, da bi promet stekel po cesti med glinokopom na Brezju do Vrhol skozi Leskovec in do opekarne na Pragerskem. Simon Unuk, predsednik sveta KS Črešnjevec v bistriški občini, je povedal, da so na Črešnjevcu sklicali zbor krajanov. Udeležilo se ga je 55 ljudi, tisti, ki so govorili, pa so nasprotovali zamislim opekarn iz Ormoža in Pragerskega. Unuk je še opozoril, da zbor krajanov ni bil sklepčen. In še neformalno mnenje sveta KS: ne preveč navdušujoče.
Wienerberger Opekarna Ormož je od leta 2003 več kot 90-odstotna lastnica Opekarne Pragersko. Ta je leta 1999 posodobila proizvodnjo, ne da bi si zagotovila zalogo gline, ki je osnovna surovina za proizvodnjo opeke. Marija Glavinič, direktorica ormoške Opekarne, je povedala, da so pred dvema letoma glino na Pragersko vozili celo iz Ormoža. Prevoz gline je neracionalen in zato so morali istega leta pridobiti dovoljenja za izkop gline in koncesijo za deset hektarov v Gaju. Glino iz tega glinokopa kopljejo še zdaj. Ker pa zaloge gline zadostujejo samo še za dve ali tri leta, sta opekarni na osnovi poročila o določitvi potencialnih območij za pridobivanje gline – pripravil ga je Geološki zavod Slovenije – opravili raziskave. Naredili so sedem vrtin v globino 11 do 20 metrov in odvzeli 55 vzorcev. Na osnovi podatkov je bila določena groba ocena zalog gline. Ta je 1,5 milijona kubičnih metrov. Ob sedanji proizvodnji (75 milijonov enot opečnih izdelkov) bi zalog bilo dovolj za 10-letno proizvodnjo. Glinokop bi obsegal okrog 25 hektarov, odprli naj bi ga v Brezju.
Grozi celo zaustavitev proizvodnje
Pri Družbi za načrtovanje in inženiring ZEU Murska Sobota sta opekarni naročili izdelavo strokovnih podlag za strategijo prostorskega razvoja občine Slovenska Bistrica za glinokop v Brezju, ki zajema območje k.o Brezje in k.o. Pretež. Direktorat za prostor pri ministrstvu za okolje in prostor je zaprosil pristojna ministrstva v letu 2005 za preliminarna mnenja o ustreznosti strokovnih podlag oziroma za pogoje k prostorski ureditvi. Strokovne podlage bodo osnova za postopek sprememb in dopolnitev prostorskega načrta občine Slovenska Bistrica v delu, ki se bo nanašal na območje za pridobivanje opekarske gline.
“O nameravanem posegu smo obvestili prebivalce na zboru krajanov KS Črešnjevec marca 2008. Ker zbor ni bil sklepčen, je sledil neformalni razgovor, na katerem sem prisotnim predstavila Opekarno Pragersko in naše načrte v zvezi z izkoriščanjem opekarske gline v k.o. Brezje in k.o. Pretež. Ker je lahko območje za izkoriščanje gline samo tam, kjer so zadostne količine gline, in ker gre za zahtevne in dolgotrajne postopke, pričakujem, da bodo pristojni predlagano lokacijo podprli. Opekarni pričakujeta tudi, da bodo strpnost morali pokazali tudi krajani. Naredili bomo vse, da bo negativnih vplivov na okolje čim manj. Če ne bomo zaključili postopkov v obdobju dveh let, grozi Opekarni Pragersko zaustavitev proizvodnje,” je še dodala Marija Glavinič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Gozd, v katerem naj bi na 25 hektarih kopali glino za izdelovanje opeke (Zdenko Kodrič)
BLIŽNJICE DO USPEHA NI
Kocka je padla. Odbojkarji Calcita Kamnika so drugi finalisti letošnjega državnega prvenstva (predsinoči so v odločilni tretji tekmi s 3:1 premagali Svit). Zasluženo! Bistričani so bili sicer na pragu senzacije, toda pike na i niso postavili. Trema, nevajenost pomembnih tekem in morda tudi velika pričakovanja so jim zvezali roke, samo z nogami pa ni mogoče zmagovati, še posebno v odbojki ne. Napredek v primerjavi s prejšnjimi sezonami je nesporen, Slovenska Bistrica se razvija v eno izmed odbojkarskih središč. Še posebej sodeč po govoricah, da so se na seznamu želja za prihodnjo sezono znašla sama zveneča imena.
VIR: Aleš Andlovič, Večer
ZANIMANJE ZA PETJE
Na Posebni osnovni šoli v Slovenski Bistrici dopolnjujejo redni pouk s številnimi krožki in drugimi oblikami dejavnosti. Med njimi velja zlasti omeniti zanimanje za petje. Tako na posebni šoli že dve leti uspešno delujeta otroški in mladinski zbor, ki štejeta okrog 50 članov vseh starosti.
Z veseljem do petja in disciplino pri delu ta mlada zbora dosegata lepe uspehe. Mednje gotovo sodi visoka uvrstitev na lanski občinski reviji pevskih zborov v Slovenski Bistrici.
Pod vodstvom zborovodkinje Jelke Žolnir so tudi leta 1976 nastopili na občinski reviji pevskih zborov in gostovali po delovnih kolektivih. S temi sodelujejo še na drugih področjih.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Mladi pevci posebne osnovne šole med nastopom v matični knjižnici v Slovenski Bistrici
MRTVAŠNICA NA KEBLJU
Mrtvašnica na Keblju na Pohorju, ki jo vidimo na sliki, so bo, kot kaže, kmalu podrla. To utegne postati celo nevarno, saj pelje tik ob zidu mrtvašnice kolovozna pot, po kateri hodijo šolarji. Poslopje je staro več kot sto let, saj so ga zgradili leta 1863. Zares bo treba misliti, kako bi postavili novo, saj sedanje ni več primerno za uporabo, razen tega pa kazi okolico.
VIR in FOTO: Večer
Rodil se je režiser MARKO ŽITNIK
Marko Žitnik se je rodil 9. aprila 1913 na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
Izučil se je za trgovca in imel kmalu dve svoji trgovini; eno na Križnem Vrhu (občina Slovenska Bistrica) ob cesti Slovenska Bistrica − Poljčane, drugo pa na Zgornji Ložnici (občina Slovenska Bistrica) v Kosovi hiši blizu šole.
Leta 1936 je na Zgornji Ložnici srečal mladega brezposelnega učitelja Julija Titla, ki je z mladimi januarja 1936 prevzel vodenje kulturnega društva ‘Javne narodne knjižnice’, da bi dali prednost prirejanju ljudskih iger. Junija 1937 so dobili dovoljenje, da so ‘Javno narodno knjižnico’ preimenovali v ‘Prosvetno društvo v Venčeslju pri Slovenski Bistrici’. Marko Žitnik se jim je pridružil kot režiser, pri režiji pa sta mu pomagali učiteljici Hedvika Povh in Frančiška Brodnik. Tako so zaigrali deset iger in Zgornja Ložnica je bila znana po njih. Ko je novembra 1937 odšel Julij Titl na služenje vojaščine, je nastalo zatišje.
Marko Žitnik je približno v tem času predal trgovino na Zgornji Ložnici v najem trgovskemu pomočniku Antonu Cvahtetu (očetu Marka Cvahteta) in njegovi ženi Katarini, sam pa je delal v svoji drugi trgovini na Križnem Vrhu.
Po nemškem napadu na Jugoslavijo leta 1941 je Marko Žitnik s fanti s Črešnjevca in Laporja organiziral uporniško skupino, ki je zbirala orožje in se povezala s podobno uporniško skupino v Rogaški Slatini. Žal je bil v tej skupini tudi izdajalec. Ko je Marko Žitnik 29. junija 1942 delal v trgovini na Križnem Vrhu, se je iz Rogaške Slatine pripeljal avtobus z nemškimi policisti, ki so ga hoteli aretirati. Toda Žitnik jim je ušel in stekel proti gozdu pod trgovino, a ga je nemški policist smrtno zadel, še preden je dosegel gozd. Na kraju njegove smrti danes stoji skromen kamen z napisom: »Tu je padel 29. 06. 1942 Žitnik Marko«.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je fotograf JULIJ TITTL
Julij Tittl, oče Julija Titla, se je rodil 9. aprila 1874 v Zalužicah na Slovaškem, kjer se je izučil za fotografa in brivca.
V letih 1897−1905 je deloval v Salzburgu (Avstrija), od koder je pripotoval v Slovensko Bistrico. Tu se je za stalno naselil s svojo ženo, s katero je imel tri otroke. Po smrti prve žene se je Tittl leta 1911 poročil z domačinko Amalijo, rojeno Kranjc, iz Vrhol.
30. januarja 1911 je od Trgovsko-obrtne komore iz Gradca (Avstrija) dobil obrtno dovoljenje za fotografijo in obrtni list, ki je ohranjen še v izvirniku.
Tittl je ostal v svojem ateljeju le nekaj let. V začetku 1. svetovne vojne je bil mobiliziran in odsoten je bil vse do leta 1918. Po vrnitvi v Slovensko Bistrico se je zopet lotil fotografije. Sprva je imel atelje nasproti vojašnice, nato v hiši (porušena leta 1999, op. ur.) ob Graslovem stolpu (gl. Anton Grasl), nazadnje pa v hiši, kjer je danes kmetijska zadruga na Mariborski cesti. Vendar Tittl ni podaril vse svoje pozornosti le fotografiji. Začel se je intenzivno ukvarjati tudi z okultno medicino, s hipnozo, spiritizmom, grafologijo in astrologijo. To zanimanje ga je zasvojilo in ga spremljalo vse do smrti. Od leta 1929 dalje se je osredotočil na raziskave zdravilnih zelišč in na ugotavljanje bolezni po očesni diagnozi − iridologiji.
Med meščani se je za Julija Tittla razvil zanimiv izrek »Tittl ohne Mittel« (Tittl brez sredstev). Le zakaj?
Po pripovedi sina, Julija Titla, je imel oče obrt do leta 1946, ko je na Reki doživel prometno nesrečo in zaradi njenih posledic leta 1952 umrl.
Dokumenti časa so Tittlovi posnetki gledaliških predstav v mestu, zlasti med leti 1926−30. Fotografiral je tudi družinske dogodke, nastope, proslave, naselja in cerkve ter zgradbe.
Julij Tittl st. je umrl leta 1952. Pokopan je v Slovenskih Konjicah.
VIR: biografski-sb.si
