
31. januar
Danes goduje JANEZ
Tako ime Ivan kot Janez izhajata iz grškega imena Ιoχαννης (Johánnês), Ιωαννης (Jôánnês), to pa iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann z nekdanjim pomenom »Jahve (to je Bog) je milostljiv, se je usmilil«. Ime je torej teoforično (to je, da ima sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.
Moške različice imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Džani, Hanžek, Ivan, Ivo, Jan, Janča, Janče, Janček, Janči, Jane, Jena, Janej, Janek, Janeslav, Janež, Jani, Janik, Janislav, Janko, Jano, Janos, Janoš (značilno je pri Prekmurcih), Januš, Janž, Janža, Janže, Johan, Jovica, Jovo, Vanek, Vanja, Vanjo, Vanč, Žan, Žani, Žanko.
Ženske različice imena: Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Janja, Vanja, Žana.

31. januar
DAN BREZ CIGARETE
Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ko kadilce spodbudimo k opustitvi kajenja. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije.Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času covida–19 pa pomeni pomembne dodatne koristi za zdravje. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo kajenje opustiti sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje, svetujemo, da se vključijo v številne brezplačne programe za opuščanje kajenja v Sloveniji.

NOVI VRTEC BO NIZKOENERGETSKI
Podpisali pogodbo za izgradnjo vrtca v Laporju
V Laporju bodo najkasneje do januarja leta 2020 zgradili nov vrtec. Občina Slovenska Bistrica je pred kratkim pogodbo za izgradnjo vrtca podpisala s podjetjem Ande iz Ljubljane. V vrtcu bodo štiri igralnice, večnamenski prostor in drugi prostori v skladu z zahtevami, ki jih opredeljuje pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Objekt bo nizkoenergetski, predvidena je lesena montažna gradnja.
“Konstrukcija je zasnovana tako, da njene karakteristike ustrezajo nizkoenergetski gradnji razreda B2. Predelne stene bodo iz lesene montažne konstrukcije in so zasnovane kot zvočnoizolativna stena. Strop vseh igralnic in v skupnih prostorih bo narejen iz zvočnoizolativnih mavčnih plošč, preostali prostori pa iz navadnih mavčnih plošč. Fasada bo toplotno in zvočno izolirana. Stavbno pohištvo bo leseno. Vse prometne in manipulacijske površine bodo protiprašno urejene – tlakovane ali asfaltirane, vse proste površine pa urejene kot igralne površine oziroma zelenice, zasajene z avtohtonim drevjem in grmovnicami,” je pojasnila Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Slovenska Bistrica.
Osrednji del stavbe bosta pritličje in nadstropje ena, vzhodni krak bo pritličen z neizkoriščeno podstreho, južni krak bo pritličen z izkoriščeno podstreho – prostor za klimat, južni zidani del pa bo pritličen z ravno streho. Vzhodni krak bo namenjen mlajšim otrokom, osrednji del pa večnamenskemu prostoru. V severnem delu osrednjega dela bodo gospodarski prostori, v nadstropju pa prostori uprave in prostori za zaposlene. Južni krak bo namenjen starejšim otrokom, južni, zidani del pa pomožnim prostorom. Naložba je vredna dobra dva milijona evrov.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Maketa novega vrtca v Laporju (Občina Slovenska Bistrica)

OBETAVEN ZAČETEK SEZONE
V Atletskem društvu Slovenska Bistrica zelo zadovoljni z minulo tekmovalno sezono
Vodstvo Atletskega društva Slovenska Bistrica je opravilo pregled dosežkov v letu 2018. Z njimi je zelo zadovoljno, saj so njihovi atleti na prvenstvih Slovenije in pokalnih tekmovanjih v različnih starostnih kategorijah osvojili 56 posamičnih kolajn, od tega 29 zlatih, enajst srebrnih in 16 bronastih. Bistriški atleti so kolajne začeli zbirati tudi na prvih dvoranskih tekmovanjih v letošnji sezoni. Z zmago jo je začel eden najboljših bistriških in slovenskih atletov, skakalec v daljino Nino Celec, ki je tekmece ugnal na mednarodnem mitingu v Ljubljani. Dolžina skoka sicer ni bila takšna, kot sta pričakovala Celec in njegov trener Boštjan Fridrih, saj je bistriški atlet skočil le 711 cm, kar je daleč od njegovega rekorda v dvorani (744 cm) ali na prostem (763 cm). To je bil tudi njegov edini veljavni skok, saj je v petih poskusih prestopil.
Celec je ob koncu minulega tedna nastopil tudi na sredozemskem dvoranskem prvenstvu za mlajše člane v francoskem Miramasu, kjer pa je imel podobne težave kot na mitingu v Ljubljani – z le enim veljavnim skokom, dolgim 703 cm, in petimi prestopi je osvojil sedmo mesto. Spet daleč od pričakovanj. “Glede na to, da se težave z zaletom in posledično s skokom pojavljajo vse pogosteje, naju čaka trd trening. Od Nina pričakujem, da bo v nadaljevanju sezone skakal veliko bolj zanesljivo in predvsem dalje od dosežkov na zadnjih dveh tekmovanjih, ki sta skromna,” pravi Boštjan Fridrih.
So pa nekateri atleti bistriškega društva na prvih letošnjih tekmovanjih posegali po visokih uvrstitvah in več med njimi jih je izboljšalo osebne rekorde. Na mitingu v dvorani v Slovenski Bistrici je med člani Rene Pernek Acker v teku na 60 metrov zmagal in postavil osebni rekord, osebna rekorda na tej razdalji sta postavila tudi Klemen Modrijančič in Monika Čerček. V pionirski konkurenci so predstavniki bistriškega društva na omenjenem mitingu osvojili po dve zlati, srebrni in bronasti kolajni. “Začetek sezone je obetaven. Obrestuje se organizirano in zavzeto delo v minulih mesecih. Pred našimi tekmovalci je še veliko mitingov in upam, da bodo z njih prinašali kolajne,” je optimističen Fridrih.
VIR: Zmago Gomzi, Štajer’c
FOTO: Nino Celec (Igor Napast)

OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA SLOVENSKA BISTRICA
V petek, 31. januarja, je Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica v sejni sobi podjetja Elektro sklicalo redni zbor čebelarjev. Po izvolitvi organov zbora in obravnavi ter potrditvi poročil o delu društva in njegovih organov, so sprejeli še dopolnila k pravilniku društva in program dela za leto 2014.
Sledila je razrešnica članov posameznih komisij in potrditev novih članov ter izvolitev delegatov za občni zbor združenja čebelarjev Maribor in Čebelarske zveze Slovenije. Podelili so tudi priznanja najbolj zaslužnim članom društva.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

31. januar 2012
UKINITEV ALI OŽIVITEV?
Izredni občni zbor Zgodovinskega društva Slovenska Bistrica
Na videz nepomembno srečanje sedmerice v predporočni dvorani, v resnici pa obupni poskusi oživljanja društva z 19 še živečimi ustanovnimi člani. Le sedem se jih je odzvalo klicu na pomoč še vedno aktualnega predsednika Edmunda Pogorevca, da bi »živega mrtveca« vendarle postavili na noge. Med udeleženci je bil tudi dr. Ferdinand Šerbelj.
»Sprejetje sklepa o nadaljnjem delovanju Zgodovinskega društva Slovenska Bistrica oziroma njegovi ukinitvi.«
To je bila edina točka dnevnega reda izrednega občnega zbora Zgodovinskega društva Slovenska Bistrica, ki ga je predsednik Edmund Pogorevc sklical v torek, 31. januarja 2012. Razen predsednika in njegove življenjske sopotnice Vide M. Topolovec so se odzvali le še dr. Ferdinand Šerbelj, Vojteh Osojnik, Florijan Koropec, Iztok Utenkar in Bojan Sinič. Katastrofalno slaba udeležba je vnaprej napovedala, da je ukinitev društva zelo blizu. Izredni občni zbor niti ni bil formalno sklepčen, saj bi po statutu moralo priti vsaj deset članov (tudi po polurnem »čakanju«).
Po živahni izmenjavi mnenj so se ob izrečeni podpori Herte Žagar iz Zavoda za kulturo soglasno odločili, da bodo širše članstvo ponovno sklicali po 20. aprilu.
Takrat naj bi bila na mizi že imena kandidatov za novo vodstvo zgodovinskega društva.
VIR: nč, Tednik Panorama
FOTO: Omizje v predporočni dvorani (nč)

31. januar 1997
V MAKOLSKI ISKRI ODPRAVILI NAPAKO NA ELEKTRIČNEM OMREŽJU
V tovarni relejev v Makolah so delavci Elektra včeraj zvečer odkrili napako na električnem omrežju in jo tudi odpravili. Milan Skledar, vodja proizvodnje v Iskri Releji, je danes povedal, da je po izjavah strokovnjakov prišlo do okvare povsem po naključju, zamenjati pa so morali del električne napeljave. »Delavci danes že spet delajo, vendar le tisti, ki ne stavkajo,« je dodal Skledar.
V Iskri Releji Makole, kjer je tretjina zaposlenih začela stavkati letošnji prvi delovni dan, tudi po četrtem tednu stavke in pogovoru z vodstvom slovenskobistriške občine ter vodstvom
sklada za razvoj nič ne kaže, da bi lahko vzroke za stavko v kratkem odpravili.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Utrinek iz prizvodnje (Iskra releji)

PGD OBELEŽILO 100-LETNICO OBSTOJA GASILSTVA NA SLOVENSKEM
V dvorani gasilskega doma PGD Slovenska Bistrica, so s svečano sejo, 31. januarja 1970, obeležili 100-letnico obstoja gasilstva na slovenskem. V uvodnem nagovoru je predsednik društva Ivan Benec poudaril, da so lahko ponosni, da služijo v vrstah te častne in humane organizacije, ki je kot edina slovenska organizacija delovala skozi vse pretrese življenja.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Slikovni spomini s proslave (Kronika PGD Slovenska Bistrica)

31. januar 1965
SESTANE SE CERKVENO PREDSTOJNIŠTVO ZA POPRAVILO JOŽEFOVE CERKVE
31. januarja 1965, se je sestalo cerkveno predstojništvo k razgovoru glede popravila podružnične cerkve sv. Jožefa v Slov. Bistrici. Akcija v nabiranju lesa se začne izvajati. Ljudje naj pripeljejo obljubljeni les na gozdno gospodarstvo, ki bo v nadomestilo priskrbelo odgovarjajoči les za popravilo. Obč. ljud. odboru je bil predložen predračun adaptacijskih del na kulturnem spomeniku – cerkvi sv. Jožefa – v znesku 3,500.000 Din.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Stran 91 župnijske kronike, kjer se začno 11. 7. 1919 zapisi v slovenščini

BELI DIVJI ZAJEC
Divjega zajca s snežnobelim kožuščkom je danes ustrelil g. Jože Javornik na Keblju pri Oplotnici. Takšen zajec je velika redkost v naših loviščih.
VIR: Večernik
FOTO: Fotografija je simbolična (Wikipedija)

AGRARNO ZAJEDNICO ZGORNJA POLSKAVA SO ZARADI LIKVIDACIJE IZBRISALI
Ker se je uresničevanje agrarne reforme zatikalo, so se agrarni interesenti konec leta 1928 in na začetku 1929 organizirali v »Zvezo slovenskih agrarnih interesentov«. Na Zgornji Polskavi je bila ustanovna skupščina Agrarne zajednice (kot zadruge) 19. marca 1929. Sklical jo je Andrej Kovačič, ki ga je 22 članov, ki so se vpisali in vplačali deleže, izvolilo za predsednika. Poleg njega so bili člani upravnega odbora še Jožef Zupančič iz Ogljenšaka, Martin Fideršek z Zgornje Polskave, Franc Aleks iz Ogljenšaka in Jožef Padežnik z Bukovca. Za poslovodjo zajednice so izvolili Ivana Fiderška. Agrarno zajednico Zgornja Polskava so zaradi likvidacije izbrisali iz registra 31. januarja 1935.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 318

Rodil se je gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj IVAN TOMAŽIČ
Ivan Tomažič se je rodil 31. januarja 1919 na Zgornji Bistrici.
Leta 1940 je končal Trgovsko akademijo v Mariboru in leta 1970 diplomiral na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju.
Zaposlen je bil kot komercialist v trgovskem podjetju Krajnc Srečko v Pesnici pri Mariboru. Med letoma 1944−45 je sodeloval v NOB, po vojni pa je deloval v kmetijskem zadružništvu v Poljčanah in Šmarju pri Jelšah. Nato je bil med leti 1952−82 direktor Perutnine Ptuj. Podjetje je pod njegovim vodstvom doseglo največjo farmsko proizvodnjo piščancev v državi. Prvi je uvedel tudi intenzivno rejo in predelavo piščancev v severovzhodni Sloveniji.
Ivan Tomažič je umrl 5. oktobra 1982 na Ptuju.
VIR: biografski-sb.si

31. januar 1913
PRAGERSKI NEMCI ŽELELI USTANOVITI FEUERWEHR
Da bi uresničili svoje načrte o Pragerskem kot nemškem mostu do Jadrana, so pragerski Nemci nameravali ustanoviti svoje gasilsko društvo. Januarja 1913 so sklicali shod, na katerem naj bi se dogovorili o nemškem »Feuerwehru«. Napovedovali so, da potrebujejo za ustanovitev 40.000 kron in da sta jim večji del te vsote že obljubili Južna železnica in dežela. Na ustanovni zbor so vabili poleg bližnjih gasilskih društev tudi Mariborčane, a so ostali dolgih nosov. Njihovemu povabilu se namreč ni odzval nihče in tudi nemškega gasilskega društva na Pragerskem niso ustanovili.
VIR: Straža

V KAPELI DVORCA PRAGERHOF POROČILA ANA HEBENSTREIT IN KARL FORMACHER
31. januarja leta 1831 sta se v kapeli dvorca Pragerhof poročila Ana Hebenstreit in Karl Formacher iz Slovenske Bistrice. Nevesta je bila hči mestnega pekovskega mojstra Antona Hebenstreita, ki je bil lastnik hiše na Trgu svobode, v kateri je danes poslovalnica turistične agencije Sajko turizem. Karl Formacher pl. Lilienberg, ženin, je bil sin slovenjebistriškega poštnega mojstra, posestnika in župana Antona Formacherja. Slednji je bil poleg poštne postaje na Mariborski cesti in hiše na Trgu Alfonza Šarha v Slovenski Bistrici prav tako lastnik dvorca na Pragerskem, kjer je živel do smrti. Kapela dvorca Pragerhof je bila posvečena sv. Juriju, zavetniku (viteškega) plemstva, na kar še danes opozarja zbledela freska na pročelju, kjer vidimo sv. Jurija na konju v boju z zmajem.
VIR: Simona Kostanjšek Brglez
FOTO: Dvorec Pragersko (Simona Kostanjšek Brglez)
