9. februar
Danes goduje POLONA
Ime Polona je skrajšana oblika imena ženskega imena Apolonija, ta pa izhaja iz latinskega imena Apollonia, ki je ženska oblika latinskega moškega imena Apollonius, grško starogrško Απoλλωνιoς (Apollonios) v pomenu »Apolonov, posvečen Apolonu«. Apolon je bil v grški mitologiji Zevsev sin in bog svetlobe, pomladi, moralne čistoče ter glasbe. V Rimu je že v najstarejšem času obstajalo osebno ime Aplonius, Apolonius, ki izhaja po vsej verjetnosti iz etruščanskega rodovnega imena Apulni. Latinski imeni Apollonius in Apollonia naj bi torej nastali po kasnejšem grškem vplivu.
Ženske različice imena: Apollonia, Apolona, Apolonia, Polija, Poli, Polja, Polona, Polonca, Polonica, Polonija.
Moška različica imena: Apolonij.
9. februar
ODKRIT PRVI PRIMER PTIČJE GRIPE V SLOVENIJI
v Koblerjevem zalivu pri Mariboru so v četrtek, 9. februarja 2006, našli prva s ptičjo gripo okužena laboda v Sloveniji.
Vzorce obeh labodov, ki sta bila najdena, so v petek poslali na Nacionalni veterinarski inštitut, ki jih je poslal v britanski laboratorij, kjer so preverili, ali sta obolela laboda okužena z nevarno različico virusa ptičje gripe.
Veterinarska uprava RS (Vurs) je nato v soboto, 12. februarja 2006, ob 20. uri prejela pisno obvestilo, da je bil vzorec kloakalnega brisa laboda grbavca pozitiven na aviarno influenco podtipa H5 (virus ptičje gripe).
NAJ KROF S PRAGERSKEGA
Turistično gostinska zbornica Slovenije je leta 2021 prvič pripravila tekmovanje Naj krof Slovenije. Na natečaj se je prijavilo 33 udeležencev iz vse Slovenije, krofe pa so strokovni komisiji poslali po hitri pošti.
Strokovna komisija je 9. februarja 2021 odločila, da prestižno sladko lento podeli slaščičarjem Cafe Central iz Portoroža, drugo mesto je podelila Termam Banovci, tretje mesto pa sta si razdelila delavnica pekarstva živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana ter Kavarna in slaščičarna Maxim. Med posamezniki je prvo mesto osvojila Urška Širec s Pragerskega. “Za zmagovalne krofe je pomemben dober recept, kakovostne sestavine, natančnost ter predvsem ljubezen do peke,” je svojo zmago pojasnila Urška.
VIR IN FOTO: Bistričan.si
9. februar 2019
ZLATA PLAKETA NA AVSENIKOVEM TEKMOVANJU
Med 9. in 10. februarjem 2019 je v Begunjah na Gorenjskem potekalo 13. Mednarodno tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik.
Tekmovanja se je udeležil tudi devetošolec POŠ Kebelj Vito Senič s POŠ Kebelj. S svojo harmoniko je zaigral dve pesmi – eno mu je določila komisija, drugo pesem si je izbral sam. Komisija, ki je ocenjevala, kako se tekmovalec z igranjem približa originalnemu igranju Slavka Avsenikaje Vit podelila zlato plaketo.
VIR: Spletna stran OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
FOTO: Vito Senič (Arhiv POŠ Kebelj)
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK MALO DRUGAČE
V ponedeljek, 9. februarja 2015, so na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica počastili slovenski kulturni praznik s proslavo. V okviru proslave je skupina učencev prejela Prešernove nagrade naše šole. Letošnji nagrajenci so bili lutkarji skupine Kakorkoli pod mentorstvom Aleša Brezočnika in Matevža Gregoriča, in sicer Karmen Brezovšek, Anže Flis, Bine Justinek, Oskar Kleindienst, Ela Novak, Zara Novak, Aljaž Rožič, Matej Sever, Ana Strnad, Kaja Strnad, Jurij Tič, Katarina Tič in Neva Zalokar. Lutkovna skupina že več let dosega najvišja priznanja na državnem nivoju. (Iskrene čestitke!) Nagrade sta lavnostno vročila oba mentorja skupaj z ravnateljico šole Sonjo Arbeiter. Aleš Brezočnik in Matevž Gregorič sta mojstrsko zaigrala šaljivo kratko lutkovno predstavo o Francetu Prešernu in njegovi ljubezni do Primičeve Julije.
Letošnja proslava se je zelo razlikovala od dosedanjih, saj niso nastopali učenci, ampak učitelji! O tem učenci prej niso vedeli nič, zato jimje, ko so videli, kaj se dogaja, vzelo sapo! Učitelji so pokazali mnoge skrite talente – peli so in igrali, plesali in recitirali, nosili so starinske kostume iz Prešernovega časa in narodne noše. Posamezne točke so povezovali z duhovitimi skeči iz šolskih klopi, ki so sumljivo spominjali na dogajanje pri pouku. Le od kod jim navdih?
Lepo je bilo učitelje videti v povsem drugačnih vlogah kot sicer. “Nismo se mogli znebiti misli, da tako lepe proslave še ni bilo. Vsem učiteljem in vodstvu šole se zahvaljujemo za odlično zamisel ter vloženi čas in trud za izjemno izvedbo kulturnega dogodka,” je zapisala Ana Pučnik.
VIR IN FOTO: Ana Pučnik, 6. a, novinarski krožek, z mentorico Darjo Vtič, 2. osnovna šola Slovenska Bistrica, Informator
PREDAVANJE VILIJA PODGORŠKA: MAROKO
Leto je bilo naokrog in zopet je prof. Vili Podgoršek predstavil vtise iz svojega lanskoletnega popotovanja. Tokrat se je odločil za popotovanje po Maroku, (uradno Kraljevina Maroko), ki je obmorska država v severozahodni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino. Polno arabsko ime Maroka je Al-Mamlaka al-Maghribiya, kar v prevodu pomeni »Zahodno Kraljestvo«. Pogosto se uporablja tudi ime Al Maghrib (v prevodu Zahod).
Predavanje je bilo v četrtek, 9. februarja 2012, ob 19. uri v projekcijski dvorani bistriškega gradu.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Barvanje usnja v kotlih v starem delu mesta Fes (Vili Podgoršek)
UMRL MED VOŽNJO
Krajani naselja Varoš v občini Makole so danes okrog pol osme ure zjutraj na nabrežju ob cesti opazili osebno vozilo in v njem negibnega človeka in so o tem nemudoma obvestili na telefonsko številko 113. Operativno komunikacijski center je o dogodku, ki je spominjal na prometno nesrečo s smrtnim izidom, obvestili gasilce Prostovoljnega društva Slovenska Bistrica.
“Ravnali smo, kot da bi bila prometna nesreča, ko smo prispeli na kraj dogodka, pa smo uvideli, da tragični dogodek najverjetneje ni bil posledica prometne nesreče. Vozilo namreč sploh ni bilo poškodovano. Avtomobil so na cestišče potegnili že domačini, pričeli smo oživljati moškega v njem, a mu, žal, ni bilo več pomoči,” je intervencijo povzel Matjaž Krajnc iz PGD Slovenska Bistrica. Kaj je šlo narobe vozniku, ki naj bi bil avtomobil včeraj po regionalni cesti peljal zgolj nekaj metrov daleč, nato pa z njim obstal na nabrežju, bo ugotovljeno z obdukcijo.
VIR: Vesna Lovrec, Večer
PRED IZIDOM ZBORNIKA O SLOVENSKI BISTRICI
Urednik Ferdo Šerbelj: Bistriški zbornik, ki bo izšel marca, tudi kulturni dogodek • Prispevki 54 avtorjev
Sredi prihodnjega meseca bo v javnosti Zbornik Slovenske Bistrice. Prvega so natisnili pred osmimi leti, v njem pa so avtorji obravnavali prirodne posebnosti, etnologijo, zgodovino Slovenske Bistrice med 1848 in 1875, varstvo okolja, narečja, literaturo, značilnosti Boča in Pohorja. V novem zborniku, v katerem o bistriškem območju, zgodovini, ekologiji, etnografiji, folklori, živalstvu in rastlinstvu piše 54 avtorjev, bo občina Slovenska Bistrica opisana z vseh možnih zornih kotov. Urednik zbornika je kustos Ferdo Šerbelj. Povedal je, da bo izšel v nakladi 2000 izvodov in bo po obliki povsem enak prvemu. Veliko prispevkov so napisali ugledni strokovnjaki.
Zbornik bodo prodajali v prednaročilu po nižji ceni kot pozneje, ko bo v redni prodaji. Za knjigo o Slovenski Bistrici je že zdaj precej zanimanja, največ v šolah, podjetjih in pri prebivalcih občine. Naročila sprejemajo v ZKO Slovenska Bistrica pri Stanetu Gradišniku v bistriškem gradu. Ferdo Šerbelj je še dodal, da brez organizacijskih spretnosti Staneta Gradišnika zbornika še ne bi bilo tako hitro na svetlem.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Naslovnica zbornika
NOVO DELO DR. SAGADINA
Nedavno je stopil v pokoj eden najzaslužnejših slovenskih pravnikov dr. Štefan Sagadin. Odličen pravni pisec, ki je juridičnim problemom posvetil največji del svojega življenja, se je rodil l. 1878. v Spodnji Polskavi. Po dovršeni gimnaziji v Mariboru je poslušal pravo v Gradcu, kjer je tudi napravil doktorat. Izpopolnil je juridične študije v Heidelbergu, Lipskem in na Dunaju.
Kot sodni pripravnik, sodnik in državni tožilec je dr. Sagadin služboval v Ptuju in Celju, l. 1919 je pa bil poklican za referenta v ministrstvo za ustavotvorno skupščino in izenačenje zakonov. Po reorganizaciji državnih zakonov je bil dr. Sagadin izbran za člana Državnega sveta. Kot honorarni profesor beograjske univerze je seznanil vrsto slušateljev s problemi administrativnega prava. Odličen pravnik je bil v prestolnici uvaževana, povsod vidna osebnost, z marljivim sodelovanjem pri Slovenskem pravniku, Vedi, Mesečniku in Arhivu za pravne in društvene nauke si je postavil trajno vidno mesto v pravni literaturi.
Dr. Štefan Sagadin je že s svojini delom »Naš sedanji ustavni položaj« in »Volivni red za ustavotvorno skupščino« ter vrsto drugih razprav stopil v ospredje naših pravnih piscev. Zadnje njegovo veliko delo »Upravno sodstvo« je zdaj izšlo v zalogi Državne tiskarne v Beogradu. Obširno zajeta snov vsebuje razvoj stoletnega dela Državnega sveta od 1839 do 1939. Avtor se kot vsestranski teoretik in izkušen pravnik ni poglobil le v stvar ene najvažnejših srbskih ustanov, posegel je globoko v mednarodno zgodovino in prikazal osnovne ideje, ki so poživile podobne institucije v Franciji, v drugih evropskih državah in v USA. Ustavno življenje Jugoslavije zaključuje pregleden oris uredbe o upravnem sodišču banovine Hrvatske.
Delo, pisano v privlačnem stilu, je važen prispevek k pravno-zgodovinski literaturi in je zibudlo velik interes med pravniki. Lepo opremljena knjiga se dobi za 30 din v vseh večjih knjigarnah.
VIR: Večernik
FOTO: Biografski leksikon občine Slovenska Bistrica
ZBOROVANJE GOSTILNIČARJEV V SL. BISTRICI
9. februarja 1939 dopoldne so imeli v gostilni Kos redni letni občni zbor gostilničarji iz Slovenske Bistrice in okolice. Občni zbor je otvoril predsednik g. Kos in pozdravil ravnatelja g. Petelna, zastopnika Zveze gostilničarskih združenj za Slovenijo. Zveza se je za gostilničarje zavzela. kar je razvidno iz tega, da so plačali lani 600 din davka manj kot prejšnja leta. G. ravnatelj Peteln je navzočim izrekel par vzpodbudnih besed. Pozval je vse navzoče naj se 21. februarja zberejo v gostilni Kos, kjer bo kratko predavanje o kletarstvu. Predsednik združenja za Slovensko Bistrico in okolico je zopet g. Kos, gostilničar v Slovenski Bistrici. Soglasno je bil sprejet predlog g. ravnatelja Petelna, da bo zduženje gostilničarjev v Sloveniji napravilo v mesecu maju izlet v Trst.
VIR: Večernik
OSEMDESETPET-LETNI ŽENIN
V Poljčanah je bila v nedeljo, 9. februarja 1936 popoldne, zanimiva poroka. Pred oltar sta stopila še ne 40-letna nevesta gospodična Jožefa Lovec in 85-letni ženin upokojenec g. Jože Bizjak. V cerkvi, ki je bila svečano razsvetljena, se je nabralo ljudi kakor ob žegnanju. V cerkvi je napil in čestital poročencema gospod župnik. Ženin je prišel k poroki z visokim cilindrom, kar je v današnjih časih in še posebej na deželi redka prikazen. 85letnik g. Bizjak je primorski rojak iz tolminske okolice. Kot sin veleposestnika je šel že v zgodnji mladosti v svet. Iz te njegove ahasverske dobe ve marsikaj zanimivega pripovedovati. Po 12 letih vojaške službe, ki jo je prebil pri dragoncih v Celovcu, je stopi v službo na dunajskem dvoru kot dvorni orožnik. Tu ga poznajo vsi kot »burgžandarma«. V tej dobi je bil večkrat priča marsikatere intimnosti na dvoru in o pikantnih dogodljajih takole v zaključeni družbi šegavi starček prav rad razpravlja. Pozneje je stopil v aktivno državno službo kot arhivar pri razredni loteriji v Trstu. V tem svojstvu je bil tudi vpokojen. Po prevratu je kot zaveden Jugoslovan zapustil Avstrijo in se naselil s svojo tedanjo ženo, ki mu je pred 15 leti umrla, najprej v Slov. Bistrici, nato pa v Poljčanah, kjer je tudi ostal.
Čestitamo izrednemu paru, želeč mu učakati še mnogo let v sreči in zadovoljstvu. Ženinu ne manjka dosti do 100. Ta jih bo morda tudi dosegel, saj je že takšnega rodu. Njegov stari oče je dosegel namreč 101, oče 94 in mati 93 let.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je dramski in filmski igralec DARE ULAGA
Dare Ulaga se je rodil 9. februarja 1931 v Škocjanu pri Novem mestu očetu organistu Martinu Ulagi in materi Kristini, rojeni Plahuta.
Osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem med leti 1937−41, nižjo gimnazijo pa v Novem mestu 1942−46. Istega leta se je družina preselila v Slovensko Bistrico. Šolanje je nadaljeval na 3-letnem kmetijskem tehnikumu v Mariboru (1947−50).
Med leti 1950−53 je služboval kot kmetijski tehnik na gospodarstvu Predsedstva vlade Ljudske republike Slovenije (LRS) na Brdu pri Kranju.
V letih 1954−55 je študiral agronomijo v Ljubljani, nato pa od leta 1955−59 igralstvo na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, kjer je leta 1971 tudi diplomiral.
Od leta 1959 pa vse do smrti je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), le med leti 1981−84 je nastopal v Prešernovem gledališču v Kranju in Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) v Celju.
Leta 1963 se je poročil z zdravnico Miriam Petrun in leta 1966 sta se njima rodili dvojčici Pia in Ula.
Dare Ulaga je umrl 30. junija 1987 v Ljubljani. Pokopan je v Lovrencu na Pohorju.
VIR: biografski-sb.si
9. februar 1926
OGENJ V POLSKAVSKEM GRADU
Zgornja Polskava bi skoro prišla ob važen zgodovinski objekt, ki nemalo povzdiguje njeno idilično lepoto ter jo uvršča med lepe kraje na vznožju jugovzbočnega zelenega Pohorja. Vnele so se namreč saje v dimniku zgornjepolskavske graščine. Ker je poslopje staro in na vseh koncih in krajih potrebno popravila, so iskre iz dimnika našle kmalu primerno netivo na podstrešju in tudi v sobanah. Potrebno je bilo mnogo truda — najbolj sta se pri tem žrtvovala soseda gg. Anton Lah ta Josip Kac, da se je ogenj kolikor toliko omejil in ni na mah objel obširnejših dimenzij. Na pomoč poklicana požarna bramba iz Sp. Polskave je v polni meri storila svojo dolžnost. Starinski grad je bil otet ognjenih zubljev.
VIR: Jutro
FOTO: Graščina Poskava okoli 1911 (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
SOKOL PRAGERSKO
Sokolski odsek na Pragerskem je imel dne 9. februarja 1922 svoj redni občni zbor, na katerem je predaval o nalogah in pomenu malih sokolskih društev župni starosta. Udeležba je bila povoljna, še povoljnejša pa poročila o delovanju odseka. Sedaj telovadijo trije oddelki
naraščaja, nad 70 deklic in dečkov in en oddelek članov, le ženski oddelek telovadi bolj neredno. Zadnji čas se priglašajo novi člani iz bližnje okolice, posebno iz Strzgojnic. Odsek je imel 8000 kron dohodkov, 5000 K stroškov, par prireditev z igrami, ter je v jeseni prevzel tudi tamošnjo »Ljudsko knjižnico«, ki dobro uspeva. Na pomlad si bo odsek najbrž postavil že svoj Sokolski dom.
VIR: Tabor
