
1. februar
Danes goduje BRIGITA
Ime Brigita je prišlo k nam verjetno preko nemškega imena Brigitta to pa iz staroirskega Brigit, Brigida, Brida. Prvotni pomen imena Brigit nekateri povezujejo s keltsko besedo bryd »vzpetina, višina«, drugi pa s keltsko besedo brigh »moč, sila«. Nemci pa jo razlagajo iz starovisokonemščine v pomenu besede »bleščeča, krasna, znamenita, sijajna«.
Ostale različice imena: Breda, Brigida, Brigit, Brigite, Brigitica, Brita, Brigitka, Brižita, Gita, Gitica, Bri.

1. februar
8. FEBRUAR RAZGLAŠEN ZA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
8. februar je slovenski kulturni praznik – v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik 1. februarja 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

HELENI KOLAR PLAKETA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Članica številnih kulturnih društev je bila mentorica mnogih šolskih krožkov, v katerih je kulturo prenašala na mlade
V telovadnici Osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane je bila v soboto, 1. februarja 2020, ob 17. uri slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku. Na prireditvi, ki jo pripravlja Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica bodo podelili priznanja Štefana Romiha za leto 2019. Osrednja nagrajenka je Helena Kolar, ki bo prejela plaketo z listino za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture. Makolčanka že od leta 1974, ko je bila še predmetna učiteljica slovenskega jezika na OŠ Anice Černejeve v Makolah, seznanja mlade s kulturo. V šoli je bila mentorica različnih krožkov: recitatorskega, literarno-dopisniškega in gledališkega. Od leta 1995 do 2007 je bila predsednica Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole. Skupaj z drugimi člani društva še vedno pripravlja in vodi številne prireditve v občini Makole. Zaslužna je za ustanovitev recitatorske sekcije društva, v katero je pritegnila mlade krajane, in je vsa leta tudi njihova mentorica. Ta skupina, ki redno nastopa na kulturnih in drugih prireditvah v občini in izven nje, je prejela priznanje Štefana Romiha za leto 2016. Helena Kolar že vrsto let redno sodeluje z Društvom gospodinj Makole in Društvom vinogradnikov Makole, občasno pa tudi z drugimi društvi. Deluje v organih javnih kulturnih zavodov, društev in zvez, od leta 2012 je predsednica sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Slovenska Bistrica. Za plaketo z listino jo je predlagala recitatorska skupina PD Anice Černejeve Makole.
Priznanja Štefana Romiha za preteklo leto so prejeli Mešani pevski zbor Natanael (KUD Slomšek), Jernej Šega (KUD Oton Župančič Tinje), Anton Lipovšek (KUD Štefan Romih Črešnjevec), Monika Drozg (Folklorno društvo Košuta Poljčane) in Drago Kopše (KUD Zgornja Polskava). Slavnostni govornik na akademiji bo Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane, priznanja pa bosta podelila Marija Bračič, predsednica Odbora za priznanja Štefana Romiha, in Blaž Gregorič, predsednik ZKD občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica. V kulturnem programu bodo nastopili Godba na pihala KUD Janko Živko Poljčane, Gledališka skupina KUD Andrej Stefanciosa Studenice in Folklorna skupina FD Košuta Poljčane.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Helena Kolar (Živa Šorli)

VELESLALOMSKI CAR JE IZ OPLOTNICE
Na prireditvi na Treh kraljih je tekmovalo 81 smučarjev, najhitrejši je bil Tomaž Hren
Na družinskem smučišču Trije kralji, ki je 18 kilometrov iz Slovenske Bistrice in na nadmorski višini 1200 metrov, je bila v soboto, 1. februarja 2020, v sončnem vremenu in ob temperaturah blizu 10 stopinj Celzija prvič prireditev, poimenovana Veleslalomski car. Kot je dejal Aljaž Pristovnik, pobudnik projekta in vodja Smučarskega društva Slovenska Bistrica, se je tekmovanja v osmih kategorijah (dve otroški, ena ženska in pet moških) udeležilo 81 tekmovalcev, od tega petnajst tekmovalk. Startnina in sponzorska sredstva so šla za pokrivanje stroškov prireditve, dobrih 600 evrov pa bo namenjenih tudi smučarski opremi otrokom iz Slovenske Bistrice in okolice, ki prihajajo iz manj premožnih družin. Še v letošnji smučarski sezoni jih bodo naučili čim bolj pravilnega smučanja.Po besedah organizatorjev, SD Slovenska Bistrica v sodelovanju s hotelom Jakec, si bodo prizadevali, da postane omenjena smučarska prireditev na Treh kraljih v prihodnjih letih tradicionalna, že na letošnji pa so bili veseli, da so bili udeleženci praktično iz vse Slovenije, tudi iz Primorske, Ljubljane, Zasavja, Celja, Pomurja, Koroške in seveda iz Štajerske. So pa na koncu za veleslalomskega carja razglasili absolutno najhitrejšega tekmovalca, kar je bil tokrat Tomaž Hren iz Oplotnice.Za zabavni program je skrbel mariborski didžej Popi, nastopila je tudi obetavna slovenska pevka Ula Ložar, ki je sicer pred šestimi leti Slovenijo zastopala na otroški evrovizijski popevki. Nastopajoče in druge zbrane sta z obiskom počastila tudi nekdanji alpski smučar Rene Mlekuž, ki se danes ukvarja z animacijo in turizmom, sodeluje pa tudi s Smučarsko zvezo Slovenije, in radijski in televizijski voditelj Marko Potrč, ki je prav tako spodbujal tekmovalce.
VIR: Damijan Toplak, Večer
FOTO: Organizatroji želijo, da Veleslalomski car postane tradicionalna prireditev (Igor Napast)

1. februar 2018
ODPRTA RAZSTAVA 13. CICI UMETNIJE
13. Cici umetnije, radoživa in idej polna razstava izbranih otroških slik, kipcev, grafik … , ki so prispele na bienalni likovni natečaj revij Cicido in Ciciban ter Otroškega vrtca Ajdovščina. To je eden redkih natečajev v slovenskem prostoru, ki je posebej namenjen spodbujanju likovnega izražanja pri predšolskih otrocih in učencih 1. triletja osnovne šole. Tisto, kar otrok počne s čopičem in barvo na papirju, je veliko več kot zgolj mahanje in pometanje s čopičem. Je izražanje. V otroških umetnijah je otrokova izrazna moč, energija, ki na svojstven način obogati vsakega, ki se ustavi pred otroškimi deli. Na tokratnem natečaju je sodelovalo 219 ustanov: 115 vrtcev in 104 osnovne šole. Komisija je med vsemi prispelimi deli izbrala najboljša. Vsa nagrajena dela in izbrana dela, ki so prejela priznanje, so bila predstavljena na dveh razstavah: v Slovenskem etnografskem muzeju in Pilonovi galeriji v Ajdovščini, od danes, 1. februarja 2018, pa so na ogled tudi v Galeriji Grad v Slovenski Bistrici.
VIR: Silvo Husu, Grajski stolpec, Tednik Panorama
FOTO: Posnetek z razstave (Grajski stolpec)

1. februar 2010
V SLOVENSKI BISTRICI FESTIVAL ŠPANSKEGA TEATRA
Ta četrtek v bistriškem gradu osrednji dogodek: dijaki iz treh evropskih držav bodo uprizorili pet predstav
Na današnji tiskovni konferenci sta ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica Iva Pučnik Ozimič in profesorica španskega jezika Maja Crnjakovič predstavili peti mednarodni festival srednješolskega gledališča v španskem jeziku. Festival organizira Instituto Cervantes Ljubljana v sodelovanju z bistriško srednjo šolo. Pučnikova je povedala, da bo festival, ki se bo začel danes s prihodom srednješolcev, trajal pet dni, dijaki bistriške SŠ in njihovi starši pa bodo gostili 60 srednješolcev iz Slovenije, Španije in Češke. Festival je označila za zelo pomemben kulturni dogodek, od katerega pričakuje, da bo ime šole in občine ponesel tudi na tuje. Opozorila je še, da so srednješolski projekt podprli španska ambasada v Sloveniji ter bistriške družbe Aha Emmi, Impol FT, Gea, Delikomat in Zavod za kulturo.
Maja Crnjakovič pa je dejala, da bodo na gledališkem festivalu nastopili dijaki šestih gimnazij in srednjih šol iz Slovenske Bistrice in Postojne ter Prage, Čeških Budjejovic, Madrida in Leona. Dijaki bistriške srednje šole bodo s skupino Krožnik zaigrali odlomke iz Cervantesovega Don Kihota, medtem ko bodo Postojnčani predstavil Durrenmattov Obisk. Drugi tuji gledališčniki pa bodo predstavili Arrabalov Piknik na bojišču, Buenovo Sveto druščino in kratki gledališki igri Davida Llorenteja in Laille Ripoll. Gledališke igre se bodo začele v četrtek, 4. februarja, ob 15. uri in se končale zvečer istega dne, predstave pa bodo v viteški dvorani bistriškega gradu.
Crnjakovičeva je še povedala, da je zanimanje za španski jezik na bistriški srednji šoli dokaj veliko, zdaj pouk tega tujega jezika obiskuje sto dijakov, in sicer vsi letniki gimnazije in dva letnika ekonomske smeri. Na festivalu bo sodelovalo nad sto dijakov, kajti nastopil bo tudi pevski zbor srednje šole, ter domači prevajalci, ki so španske dialoge prevedli v slovenščino. Dosedanji festivali so bili že v Mariboru, Celju in Ljubljani, pričakujejo pa, da se bo zanj odločila še druga država. Na festival je SŠ Slovenska Bistrica povabila županjo občine Slovenska Bistrica Ireno Majcen in predstavnike španske ambasade v Sloveniji.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

KAJ Z AL-ŽLINDRO POČNE IMPOL?
V Impolu »pridelajo« letno vsaj osemsto ton, lahko pa tudi dva tisoč ton aluminijske žlindre, odvisno od proizvodnje. To žlindro pošiljajo v predelavo, in sicer zasebniku v Brnik pri Kranju in preko Obrtne zadruge iz Slovenske Bistrice Antonu Mesariču, njihovo žlindro predelujejo tudi v Velikem Trgovišču, kjer jo predelujejo za partnerje iz vse Jugoslavije.
Ostanek predelave žlindre, trdne delce aluminija, vračajo v livarne. Predelovalci pa dobljeni prah pri sejanju prodajajo kot sekundarno surovino v kranjski Exoterm.
VIR: Slavica Pičerko, Večer

1. februar 1983
V SLOVENSKI BISTRICI O NOVI ŠOLSKI MREŽI
Pet samostojnih šol?
Najpomembnejše preoblikovanje osnovnih šol v bistrški občini je bilo v šolskem letu 1962/63 — ogrodje tedanje organiziranosti stoji še zdaj. Takrat so v Slovenski Bistrici tudi sklenili, da bodo novo organiziranost šolske mreže z leti dopolnjevali in spreminjali. Z začetno fazo spreminjanja so hoteli izboljšati kakovost učno-vzgojnega programa, učencem izenačiti možnosti za šolanje ter razumno in gospodarno povezati in voditi pedagoške delavce, materialna sredstva in zgraditi nove prostore. Do leta 1970, ko naj bi sklenili oblikovanje šolske mreže, Bistričanom in štirim komisijam to ni uspelo, tega pa niso uresničili niti do letos.
Pri občinski konferenci SZDL so se zavoljo tega odločili, da to občutljivo sredico načnejo vnovič. Med počitnicami se je sestalo predsedstvo občinske organizacije socialistične zveze — njegovi člani so se seznanili z gradivom in predlogom komisije za preoblikovanje šolske mreže, ki predlaga, da bi v bistrški občini namesto sedanjih desetih osnovnih in petih podružničnih šol imeli pet matičnih z enotami: osnovni šoli v Slovenski Bistrici in podružnični na Zgornji Ložnici bi pridružili osnovno šolo Tinje in Šmartno. V šolskem letu 1983/84 bi šola imela 1552 učencev v 57 oddelkih; osnovni šoli Poljčane bi pridružili: šolo iz Makol in Laporja; osnovni šoli Spodnja Polskava z obema podružničnima pa osnovno šolo Črešnjevec; osnovni šoli Oplotnica pa bi pridružili podružnično na Prihovi (to šolo naj bi tudi povsem ukinili). Na podružnični šoli Kebelj pa bi postopoma prešli na enoto, ki bi imela štiri ali pet razredov. Kot možno varianto pa komisija ponuja predlog, da bi se povezali šoli Minke Namestnik-Sonje in glasbena šola.
Člani predsedstva so imeli k takšni organiziranosti precej pripomb. Največ jih je bilo v priključitvi osnovne šole Črešnjevec k polskavski, osnovne šole Prihova k Oplotnici in pohorskih šol k bistrški. Menili so, da osnovne šole na Prihovi ne bi smeli ukiniti. Šolo s Črešnjevca pa naj bi priključili k polskavskim šolam takrat, ko bo znano, kje bo matična šola za Polskavsko dolino. V razpravi so člani predsedstva tudi rekli, da je sedanji predlog sicer uresničljiv, ni pa dovolj dober in konkreten za javno razpravo, saj v njem ni znanstvenih mnenj in analiz. Dokument o novi šolski mreži namreč ne vsebuje socioloških, socialnih, ekonomskih in psiholoških vidikov. Zaradi upravičenih pripomb je predsedstvo občinske organizacije SZDL sprejelo sklep, da gradivo dopolnijo s strokovnimi ocenami, ga obogatijo z dosedanjimi šolskimi izkušnjami in mnenji zavoda za šolstvo ter ga šele takšnega dajo v javno razpravo. Po javni razpravi, ki se bo iztekla aprila, bodo pri občinski konferenci SZDL Slovenska Bistrica vnovič pretresli novo organiziranost osnovnih Šol in sprejeli predlog za preoblikovanje šolske mreže. Do takrat se bodo menda tudi dogovorili, ali bodo vse osnovne
šole v občini pod eno streho — vzgojno-izobraževalnega zavoda.
VIR: -zk-, Večer

Rodil se je kemik, politik in poslanec JOŽEF JEROVŠEK
Jožef Jerovšek se je rodil 1. februarja 1950 v Spodnji Novi vasi (občina Slovenska Bistrica) očetu Ivanu in materi Pavli, rojeni Venguš.
Po končani osnovni šoli v Slovenski Bistrici je leta 1964 nadaljeval šolanje na II. gimnaziji Maribor in po maturi leta 1968 nadaljeval šolanje na Oddelku za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1976 tudi diplomiral.
Leta 1977 je odšel na služenje vojaškega roka v Jugoslovansko ljudsko armado in se po vrnitvi leta 1978 zaposlil v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo. Med leti 1991–96 je bil nato tehnični direktor Silkem d.o.o. Kidričevo, leta 1996 pa je postal vodja Oddelka za gospodarstvo na Občini Slovenska Bistrica.
Še istega leta je bil na listi SDS izvoljen za poslanca v Državnem zboru RS v mandatu 1996–2000 in bil nato izvoljen še za štiri mandate zapored (2000–04, 2004–08, 2008–11, 2011–julij 2014). Bil je predsednik najbolj prestižnih odborov Državnega zbora: Odbora za zunanjo politiko, odbora za obrambo in Komisije za nadzor obveščevalnih služb.
Upokojil se je leta 2014.
VIR: biografski-sb.si

LIKVIDACIJA GOSTINSKIH PODJETIJ
Objava
Združenje gostinskih podjetij za Maribor—mesto, Maribor—okolica in Slovenska Bistrica je prešlo v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike, da do 15. februarja 1949 pismeno prijavijo svoje terjatve likvidatorjem v Mariboru, Orožnova ul. 2/1-desno. Poznejših prijav ne bomo upoštevali.
Likvidatorji.
VIR: Vestnik

NAMESTO K SVETI MAŠI SO IMELI KOLINE
Ko je Ivan Orel prišel 1. februarja 1942 s Spodnje Polskave (kjer je bil po opravkih, op. ur.), mu je gospodinja povedala, da je komisar Johann Sonsalla, »velik gospod, Poljak, nekdaj je bil preddelavec«, kot ga ironično opisuje »Spominska knjiga«, odpeljal tri pitane prašiče, ne da bi jih plačal, in enega takoj podaril viničarju, ki je stanoval v kaplaniji.
V nedeljo, 1. februarja, je »Sonsallov« viničar prišel Ivanu Orlu povedat, da je njegov sin nevarno zbolel, da so ga odpeljali v bolnišnico v Maribor, župnik pa da naj za njegovo ozdravitev daruje sveto mašo. Naslednji dan, ko so verniki prihajali v cerkev k maši, so se viničarjevi spravili h kolinam, a so čez eno uro dobili brzojavno sporočilo, da je njihov sin v mariborski bolnišnici umrl.
VIR: Mirko Munda, Zgornja Polskava in njena okolica, str. 142

Rodila se je inženirka kmetijstva in učiteljica DOROTEJA OZIMIČ
Doroteja Ozimič, rojena Polanec, se je rodila 1. februarja 1928 kot predzadnji otrok v številčni družini Polanec na Jožefu v Slovenski Bistrici. Njen oče Ivan Polanec je bil lesni trgovec, posestnik, organist, inovator, homeopat in domači zdravilec, mati Marija, rojena Mastnak, pa gospodinja.
Otroštvo s petimi brati in tremi sestrami ni dovoljevalo razsipništva, jim je pa oče omogočil osnovno šolanje. Doroteja je v takratni Kraljevini Jugoslaviji − Dravski banovini med leti 1934−38 obiskovala Državno dekliško narodno šolo v Slovenski Bistrici. Šolanje je nadaljevala v Celju na Državni gimnaziji, a ga je morala po izbruhu 2. svetovne vojne, zaradi slovenske narodnosti, prekiniti. Tako je v Slovenski Bistrici zaključila meščansko šolo, po osvoboditvi pa, s ponovno vrnitvijo v Celje, še tri letnike gimnazije. Zaradi obolenja na očeh (pri 15. letih je preživela pljučno tuberkulozo) so ji zdravniki nadaljnje šolanje odsvetovali. Ko se je doma nekoliko pozdravila, se je leta 1947 prepisala na Državno srednjo kmetijsko šolo v Mariboru − Kmetijski praktikum. Njeno šolanje pa je bilo konec leta 1948 zaradi takrat politične aktivnosti prekinjeno. Zaključni izpit na Srednji kmetijski šoli je tako opravila šele poleti leta 1951, po ukinitvi zaporne kazni.
Od leta 1952 je bila zaposlena pri podjetju ‘Les Ljubljana’ v Slovenski Bistrici, od leta 1953 pa pri Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica. Ker se je hotela strokovno izpopolnjevati, se je leta 1960 vpisala na izredni študij na Višji agronomski šoli v Mariboru in diplomirala leta 1963. Leta 1965 se je zaposlila na Osnovni šoli Slovenska Bistrica kot predmetna učiteljica biologije, in to delo opravljala vse do odhoda v invalidski pokoj leta 1977. V pokoju je opravljala občasno tudi častno funkcijo matičarke v občini, organizirala izobraževalne tečaje za kmečke žene in dekleta pod okriljem Kmetijske zadruge in se sproščala ob pletenju, kvačkanju in branju.
Leta 1952 se je poročila s strojnim tehnikom Maksimilijanom Ozimičem. V zakonu sta se jima leta 1956 rodili dvojčici Maksimilijana in Doroteja.
Doroteja Ozimič je v času šolanja na Srednji kmetijski šoli v Mariboru sestavila protikomunistični letak, ki je pozival kmečko mladino k uporu proti komunizmu in Informbiroju. Borila se je proti odvzemu zemlje slovenskemu kmetu in proti kolhozom. 13. maja 1949 je bila zaradi pisanja propagandnega letaka proti tedanji družbeni ureditvi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru obsojena na pet let odvzema prostosti s prisilnim delom in pet let izgube državljanskih pravic. Med preiskavo je bila od 31. januarja 1949 priprta v zaporih v Mariboru, do 2. januarja 1951 pa v zaporih Uprave Kazensko poboljševalnega doma (KPD) Rajhenburg (današnja Brestanica). Kazen odvzema prostosti se je na podlagi ukaza Prezidija Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ), z dne 10. aprila 1950, znižala na tri leta, leto pozneje na dve leti. Morda je bil razlog temu izključitev takratne Jugoslavije iz Stalinovega Informbiroja in z njo sprememba politične ideologije. Posledica psihičnega in fizičnega mučenja v zaporu je bila žal tudi dokončna izgubila vida na enem očesu. Po vrnitvi iz zapora ni mogla nadaljevati šolanja zaradi politične oporečnosti, tudi zaposlitve dolgo ni mogla najti. Šele 7. januarja 1953 so ji bile z odločbo Prezidija ljudske skupščine FLRJ vrnjene državljanske pravice. Dolga leta po vrnitvi iz zapora je vsak njen korak spremljala Uprava državne varnosti (UDBA), večkrat je morala na zaslišanja na različne kraje. Pri vsakem zasliševanju so ji podtikali vsemogoča lažna dejanja in jo prepričevali, da prične z njimi sodelovati kot poročevalka. Šele po letu 1956, ko je rodila hčerki dvojčici, se je nadzor nad njo ustavil. Rehabilitacije zaradi nepoštene obsodbe ni doživela nikoli.
V času šolanja na Gimnaziji v Celju je bila članica gledališke skupine Mestnega gledališča Celje in bi, če ne bi imela težav z očmi, zagotovo nadaljevala študij na Akademiji za gledališče, smer dramaturgija v Ljubljani. Leta 1947 je s člani celjskega gledališča gostovala na mladinski delovni brigadi na progi Šamac–Sarajevo. Svojo pripadnost odrskim deskam je izkazala tudi v domačem mestu, kjer je sodelovala v amaterskem gledališču Delavsko prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, kot tudi na Srednji kmetijski šoli Mariboru ob številnih kulturnih prireditvah.
Doroteja Ozimič je umrla 5. oktobra 2009 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopana.
VIR: biografski-sb.si

1. februar 1912
PONEMČEVANJE NAPREDUJE NA ŠTAJERSKEM
Slovenski Branik je pozorno spremljal tudi ponemčevalno šolsko družbo Deutscher Schulverein in posvetil precej pozornosti njenemu delovanju ter delovanju drugih raznarodovalnih društev. Tako je v članku 1. februarja 1912 pisanje mariborskega »Marburger Zeitung« o »cvetočem razvoju« prve Roseggerjeve šole v alpskih deželah v Peklu pri Poljčanah, ki da je bila prenapolnjena in naj bi zaradi premajhnega prostora morali odkloniti okrog 50 otrok in jo bo treba povečati v štirirazrednico, uporabil kot dokaz za trditev, kako Schulverein uspeva sredi slovenskega ozemlja, Družba sv. Cirila in Metoda (CMD) pa, »ki po svojih podružnicah širi narodno zavest in v svojih zavodih rešuje otroke narodne pogube, pa se v nič deva.« Ta pripomba je po vsej verjetnosti komentar na pogoste napade, ki jih je CMD po letu 1907, ko je bilo v njej konec obdobja sloge in so dokončno zmagali liberalno usmerjeni člani, doživljala od katoliške stranke.
VIR: Vovko, Andrej: Slovenska Bistrica in okolica v luči slovenskega Branika, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 236
FOTO: Naslovnica Slovenskega Branika (Zbornik občine Slovenska Bistrica II., str. 233)

1. februar 1911
SLOV. BISTRICA
– Tukaj nameravajo Nemke ustanoviti žensko telovadno društvo, da se poživi ugašajoče slovenjebistriško nemštvo.
– V Zgornji Bistrici so našteli 257 Nemcev in 316 Slovencev. Pred desetimi leti je bilo 178 Nemcev in 477 Slovencev. Števni komisar je bil seveda Nemec.
VIR: Straža
