2. februar
SVEČNICA
Svečnica, tudi Gospodovo darovanje, je krščanski praznik. Obhaja se 2. februarja, 40 dni po Božiču. Ime svečnica izhaja iz tradicionalnega blagoslavljanja sveč po cerkvah. Na ta dan sta Marija in Jožef novorojenega Jezusa odnesla v jeruzalemski tempelj in se Bogu obredno zahvalila za sina.
Pvotno ime tega praznika je bilo Marijino očiščevanje. Po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako ‘očistiti’. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Ona je Jezusa spočela in rodila deviško, zato je obred očiščevanja ne bi obvezoval. Vendar se mu je podvrgla.
2. februar
MEDNARODNI DAN MOKRIŠČ
Mokrišča so eden izmed najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov. Izginjanje mokrišč povzroča človek z izsuševanjem in zasipavanjem mokrišč zaradi kmetijstva ter pozidave, prav tako pa na izginjanje vplivajo tudi onesnaževanje vode in izsekavanje mokriščne vegetacije ter prekomerno izkoriščanje virov. V zadnjih desetletjih mokrišča vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter podnebne spremembe.
V svoji okolici mokrišča najpogosteje poznamo kot močvirja, nizka barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek, mlake, mrtvice in podobno. So naravnega ali umetnega nastanka, s stoječo ali tekočo vodo, ki je sladka, polslana ali slana.
100 LET ČEBELARSKEGA DRUŠTVA SLOVENSKA BISTRICA
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica praznuje v letu 2024 častitljiv jubilej – 100 let obstoja. 2. februarja 1924 je skupina naprednih čebelarjev na občnem zboru na Črešnjevcu postavila temelje za njegovo delovanje. Danes spada med večja čebelarska društva v Sloveniji in je najštevilčnejše društvo v Čebelarski zvezi društev Štajerske.
Bistriški čebelarji so se v tem obdobju ves čas skrbeli za svoje strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje in prirejali razna predavanja za občane, na katerih so jih seznanjali s z različnimi čebeljimi produkti in njihovimi zdravilnimi učinki.
Posebno skrb so namenjali vključevanju mladih v čebelarske vrste. Na osnovnih šolah so tako organizirali čebelarske krožke, na katerih so se mladi učili čebelariti in spoznavali delo s čebelami. Ob marsikateri šoli je bil v ta namen tudi postavljen manjši čebelnjak.
Ob njihovi 90. obletnici, leta 2014, je zaradi njihovega angažiranja in zglednega sodelovanja z občino, ta prejela naziv »Čebelam prijazna občina«.
Še posebno pa so bili bistriški čebelarji aktivni v zadnjem obdobju. Že leta 2010 so ogradili dobrih 5000 m2 veliko zemljišče, na katerem so uredili čebelarsko učno pot, na kateri načrtno predstavljajo medovite rastline našega območja.
Leta 2018 pa je Čebelarsko društvo v Zgornji Bistrici odprlo nov čebelarski center, s katerim je bila omogočena razširitev dejavnosti, saj so lahko nadaljevali izobraževalno dejavnost v sklopu čebelarske učne poti medovitih rastlin in vzrejne postaje avtohtone slovenske čebele – krajnske sivke. Objekt so bistriški čebelarji zgradili udarniško, saj so vanj vložili več kot 9000 prostovoljnih delovnih ur, veliko denarnih in materialnih prispevkov donatorjev in simpatizerjev čebelarstva, velik delež pa je prispevala tudi občina Slovenska Bistrica. V objektu so uredili manjšo prodajalno medenih izdelkov, pijač in spominkov, društveno knjižnico s strokovno in literarno vsebino, muzej z eksponati iz okolice in predavalnico, v kateri bodo potekajo predavanja in srečanja.
V letu 2023 so imeli tudi uradno registrirano vzrejno postajo med 30 takimi postajami v Sloveniji.
Bistriški čebelarji se trudijo, da bi oživili promocijo peneče medice. »Peneča medica je značilno slovenska, nihče drug na svetu je ne zna narediti. Prizadevali si bomo, da bi postala slovenska protokolarna pijača. Če bomo lokalno, vsak na svojem področju premaknili promocijo, potem se lahko peneča medica kot protokolarna pijača uveljavi tudi v Sloveniji in po svetu,« je na 100-tem občnem zboru, 26. januarja 2024, dejal predsednik društva Maksimilijan Prah.
Za letošnje leto, ko praznujejo 100 let obstoja, bodo 14. septembra pripravili slovesnost, na kateri bodo predstavili tudi zbornik Čebelarskega društva Slovenska Bistrica.
VIR: Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica, Bistričan.si
FOTO: Čebelnjak v čebelarskem centru (Bistričan.si)
IZJEMNI DOSEŽKI MLADIH PLESALCEV
Na državnem prvenstvu v standardnih plesih, ki so ga 2. februarja 2019 gostili v Ajdovščini, so se izkazali tudi varovanci Plesnega studia Plohl. Na tekmovanju so nastopili trije plesni pari iz Slovenske Bistrice in prav vsi so se uvrstili v finale. V kategoriji mladincev sta se izkazala Vid Šteinfelser in Zara Avsec, ki sta osvojila drugo mesto. Med starejšimi mladinci sta bila tudi druga Jan Hafner in Maša Bencak, v kategoriji mlajših mladincev pa sta Nik Visnovič in Izaja Smogavec Potočnik tekmovanje končala na šestem mestu. »Na državno prvenstvo nisem peljala vseh svojih varovancev, saj nekateri še potrebujejo nekoliko vaje, samozavesti in izkušenj. Na tekmovanje sem spremljala svoje tri plesne pare, ki so skupaj šele kratek čas, vendar se že dalj časa ukvarjajo s plesom profesionalno. Izaja se profesionalno s plesom ukvarja šele šest mesecev, kar pomeni, da sta z Nikom dosegla velik uspeh. Vsi trije plesni pari so pokazali vrhunski ples in svoj trenutni maksimum, zato sem na njih še posebej ponosna,« zadovoljno ugotavlja Martina Plohl, lastnica plesnega studia v Slovenski Bistrici in profesionalna plesalka. Martina dodaja, da je ponosna na vse svoje varovance. »Zame so pomembni njihov žar, ljubezen in veselje do plesa ter trud, ki ga vsakodnevno vlagajo v svoj napredek in plesni razvoj. Sedaj pa hitro novim zmagam naproti.«
VIR: Informator
FOTO: Z leve: Maša Bencak, Jan Hafner, Martina Plohl, Vid Šteinfelser, Izaja Smogavec Potočnik, Nik Visnovič in Zara Avsec (Informator)
SLOVENSKA BISTRICA V LEDENEM OKLEPU
Skoraj celotno Slovenijo je konec januarja in v začetku februarja 2014 prizadela katastrofalna naravna nesreča. Največ preglavic sta povzročila dež in žled, pod težo katerega so se lomila drevesa. Marsikje so bili brez električne energije in pitne vode, obstali so nekateri vlaki. Tudi v občini Slovenska Bistrica so izredne vremenske razmere povzročile veliko škode. Najhuje je bilo v nedeljo, 2., in v ponedeljek, 3. februarja 2014. Kot je povedal poveljnik Civilne zaščite Slovenska Bistrica Branko Hojnik, je bilo prizadeto domala celotno območje občine. Najbolj so bila prizadeta območja Šmartnega, Tinja in Keblja. V noči na 3. februar so bile zaradi izrednih razmer zaprte lokalne ceste na območju Frajhajma, Kalš in Bojtine. Ogroženih je bilo 24 objektov, večina stanovanjskih, ena zgradba je bila tudi poškodovana. Zaradi varnosti 3. februarja ni bilo pouka na nobeni šoli v občini, na Šmartnem in Keblju sta bili šoli zaprti tri dni, medtem ko na Tinju pouka ni bilo dva dni. Od 2. do 7. februarja je pri odpravljanju posledic škode sodelovalo skupaj 613 gasilcev iz desetih prostovoljnih gasilskih društev, ki so opravili kar 400 intervencij. Odstranili so več kot 2400 dreves. 3. februarja je gasilcem pomagalo tudi 36 pripadnikov Slovenske vojske. Podrtih je bilo 41 kablovodov, 3. februarja je bila zaradi izpada električne energije motena tudi oskrba s pitno vodo na območju Videža, Žabljeka, Leviča, Hošnice, Pretreža in celotne doline Ložnice. Na celotnem območju bistriške občine je brez elektrike ostalo približno 2200 gospodinjstev. Nekatera območja niso imela električne energije do šest dni. Najpozneje so jo dobili na Planini. Krajanom so razdelili 40 agregatov, ki so jih gospodinjstva uporabljala izmenjaje. Elektro Maribor je v Vinarju zagotovil tudi mobilni agregat. Žal je odpravljanje posledic škode v sredo, 5. februarja, terjalo tudi smrtno žrtev. Pri odpravljanju poškodb na transformatorju v naselju Rep v bližini Tinja na Bistriškem Pohorju je namreč umrl 20-letni električar. Delavec, zaposlen pri podizvajalcu Elektra Maribor, je sanacijo pretrganega daljnovoda opravljal približno 500 metrov globoko v gozdu, ko je, kot je ugotovil mrliški oglednik, zaradi udara elektrike doživel zastoj srca.
Po neuradnih podatkih je ledena ujma v občini Slovenska Bistrica skupaj povzročila za okoli 5 milijonov evrov škode. Najhuje je v gozdovih, uničena jih je dobra tretjina. Velika škoda je na električni infrastrukturi, sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov, od tega šest večjih razsežnosti.
VIR IN FOTO: Tomaž Ajd, Informator
UKINILI RADIO-RADIO
V Slovenski Bistrici se je pred dvema letoma oglasila radijska postaja Radio-Radio. Postajo s tem imenom so ukinili, uredništvo se je odselilo, na bistriški lokaciji pa bodo le občasno poročali o dogodkih v bistriški in sosednjih občinah, namesto omenjenega radia se bo oglašal Radio Maxi, ki ima sedež v Ljutomeru. Direktor in glavni urednik Radia Maxi Drago Žuman je povedal, da so se za tak korak odločili zaradi zmanjševanja stroškov.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
2. februar 1995
USTANOVLJENA KOMISIJA ZA IZKOP IN POSTAVITEV OBELEŽJA PRI BUNKERJU NA ZGORNJI BISTRICI
V občini Slovenska Bistrica so že septembra 1990 ustanovili Komisijo za ugotavljanje in zbiranje podatkov o žrtvah med vojno in socialistično revolucijo. Ta je zbirala podatke o vseh žrtvah, največji problem pa je bilo pomanjkanje virov za povojno obdobje. Z javnim pozivom je k zbiranju podatkov povabila občane, povezala se je z republiško komisijo in komisijami v sosednjih občinah. Zbrala in preučila je prijave 34 občanov in domnevala, da naj bi na lokaciji Velenik ustrelili 7 domačinov, v zgornjebistriškem bunkerju pa 14. Predlagala je, da se bunker na Zgornji Bistrici z ustreznim odlokom zavaruje pred posegi in označi s posebnim spominskim obeležjem, inštitucije pa naj opravijo izkop in ugotovijo natančno število žrtev. Občinski svet je 2. februarja 1995 imenoval Komisijo za proučitev možnosti in vodenje aktivnosti za postavitev spominskega obeležja pri bunkerjih na Zgornji Bistrici (od leta 1999 imenovana Komisija za raziskavo žrtev v bunkerju na Zgornji Bistrici in postavitev spominskega znamenja) in ji naložil, naj pripravi program aktivnosti in prouči možnosti postavitve obeležja pri bunkerju na Zgornji Bistrici. Za predsednika so imenovali dr. Jožeta Slačka, za člana pa Franca Fidlerja in Srečka Štajnbaherja. Marca 1996 so zaradi zamenjave Srečka Štajnbaherja in dopolnitve komisije imenovali Alojza Peniča, Alojza Vezjaka in Gabrijela Cintauerja.
VIR: Ferenc, Mitja Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 336
FOTO: Zasut vhod v rov (Alojz Vezjak)
2. februar 1983
SKORAJ ŠTIRI TISOČ UČENCEV
V bistrških osnovnih šolah je tri tisoč 872 učencev. Pouk zanje je organiziran v 16 šolskih poslopjih s 164 oddelki. Šolarji imajo na razpolago 22.655 kvadratnih metrov prostora. Na podružničnih šolah ima učenec na voljo skoraj sedem kvadratnih metrov površine (republiško povprečje pa je štiri kvadratne metre), na centralnih in samostojnih šolah pa ima šolar blizu šest kvadratnih metrov prostora. V vzgojno- izobraževalnem procesu dela 252 učiteljev, 52 administratorjev, hišnikov, snažilk in kuharic ter pet socialnih delavcev. Vse izobraževalno delo v občini stane mesečno 1.6 milijona dinarjev. »Najdražji« pouk je na osnovni šoli Zgornja Polskava, kjer učenec na leto potrebuje 47 tisočakov, najcenejši pa je na osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici, kjer za učenca porabijo 18 tisočakov. Zelo drag je tudi pouk na osnovni Minke Namestnik-Sonje — učenec na tej šoli v enem letu porabi 65 tisoč dinarjev.
Naštete podatke je pripravila komisija za preoblikovanje šolske mreže pri občinski konferenci SZDL Slovenska Bistrica in med drugim ugotovila, da so prevozi učencev v šolo in domov dokaj dobro organizirani. Prevoza za zdaj nimajo urejenega učenci, ki so doma v Pobrežu in se vozijo v osnovno šolo na Prihovo, in otroci s Planine na Pohorju. Za prevoz morajo pri občinski izobraževalni skupnosti zbrati štiri milijone dinarjev.
VIR: zk, Večer
IZDELALI URBANISTIČNE REDE
Posebna komisija pri izvršnem svetu skupščine občine Slovenska Bistrica je v lanskem letu v sodelovanju z nekaterimi delavci upravnih služb in predstavniki KS ter krajev izdelala urbanistične rede za skupno 55 večjih naselij v občini. Vse urbanistične rede so poslali krajevnim skupnostim in krajem, da jih bodo razstavili. Seveda bodo ob tem organizirali pogovore s krajani. Javna razgrnitev bo trajala ves februar; zatem bodo urbanistične rede na seji skupščine občine dokončno sprejeli.
VIR: V. H., Večer
2. februar 1966
POBIL STARO ŽENICO
Leopold Draškovič v navalu jeze do smrti pobil 80-etno Marijo Grošelj iz Dežnega pri Makolah
Danes popoldne je kot že večkrat v zadnjih mesecih privihral k posestnici A. B. iz Dežnega pri Makolah L. D. iz Dežnega. Tukaj stanujejo zraven posestnice še njena sestra M. M., njena nečakinja A. M. in Marija Grošelj, upokojenka, stara 80 let, ki je živela na tem posestvu že od mladih let.
D. je znan kot razboritež, rad popiva je nasploh pretepaške narave. V hišo A. B. je zahajal že dve leti k A. M. Z njo je imel tudi otroka, ki pa je umrl. Nekaj mesecev je od tega, ko je A. M. pokazala Draškoviču hrbet. Z njim ni mogla več shajati prav uradi njegove brutalnosti, saj jo je ob vsaki priložnosti pretepal. Ko mu je pred nekaj meseci tudi jasno povedala v obraz, da namerava z njim prekiniti in da ga zapušča, je zaradi tega še bolj pobesnel.
V hišo je odslej sicer prihajal le še tedaj, ko je bil vinjen, zato pa so ti obiski skoraj po pravilu končali z brutalnimi izpadi in pretepanjem žensk. Tako Je lani enkrat A. M. tako pretepel, da je vsa krvava morala iskati zdravniško pomoč. V svojem dejanju se ni zaustavil tudi pred starostjo in je večkrat popadel tudi staro Marijo Grošelj. Če so se ženske pred njim zaklepale, je razbil okna ali pa vežna vrata.
Tudi danes okrog 15. ure je pijan prihrumel v sobo. Ženske so bile ravno pri kosilu. A. M. pa je bila zdoma. Takoj je začel razbijati po hiši, in za vsako ceno zahteval A. M.. Ko je prišla, je takoj skočil proti njej, jo začel lasati in klofutati ter jo zmerjal z najostudnejšimi izrazi. Ušla je na peč, od tod v čumnato, pri postelji jo je zopet ujel in jo začel neusmiljeno vleči za lase in pretepati. Na pomoč sta ji prihiteli A. B. in M. M., vendar so ženske zaradi divjanja in brutalnosti Draškoviča pobegnile na podstrešje. Grošljeva je ostala v sobi, ko pa je slišala vpitje, stopila v vežo.
Od vrat sem se je tedaj pognal Draškovič in ker so mu ostale ženske pobegnile, je popadel staro ženico. Z vso silo se je zagnal proti njej, jo z obema rokama s pestmi sunil v prsi tako močno, da je starka padla vznak na beton. Pri padcu ji je počil lobanjski svod v dolžini 19 centimetrov in je zaradi teh posledic dve uri po Draškovičevem dejanju podlegla. Draškovič se za nezavestno ženico na tleh ni zmenil, pač pa je odvezal psa čuvaja, vzel njegovo verigo in odšel v dolino, kjer je pozneje verigo tudi odvrgel.
Draškovič se bo moral zagovarjati pred sodiščem, klasifikacija dejanja nam sicer še ni znana, verjetno pa bo obtožen uboja.
VIR: Večer
VIHAR ODKRIVAL STREHE, PODIRAL POSLOPJA . . .
2. februarja 1939 je bil hud vihar, ki je razkrival strehe, podiral poslopja in drevesa.
Sicer v januarju in februarju ni bilo snega. Zima je bila prav mila, s solnčnimi popoldnevi. Ljudje so z lahkoto opravili spomladanska preddela po vrtovih, njivah in vinogradih.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Naslovna stran župnijske kronike
Rodil se je oljar IVAN PIVEC
vedno deluje lepo obnovljena oljarna ‘Piwetz’.
Leta 1958 je oblast Pivčevo oljarno na Selah nacionalizirala. Hišo so jim vzeli, del opreme pa odpeljali v oljarno Fram. Ogromno posodo za praženje oljaric je odkupila oljarna Petovar iz Benedikta. Ivan Pivec je bil tako do upokojitve zaposlen v oljarni Slovenska Bistrica, ki je uporabljala prostore v njihovi oljarni predvsem za skladiščenje oljaric in olja. Ivan je v lastni hiši prevzemal, izdajal in evidentiral skladiščeno blago ter skrbel zanj.
V prostem času je bil navdušen ribič, član ribiške družine v Slovenski Bistrici.
Po upokojitvi se je ukvarjal s pripravo krmil. Mlin je preuredil za mletje koruze in žit. Iz tega in dodatkov je pripravljal krmne mešanice za krmljenje prašičev in perutnine.
Ivan Pivec je umrl februarja 1991 na Selah pri Polskavi, pokopan je na Zgornji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
2. februar 1918
OBČINA ZGORNJA LOŽNICA PODPIŠE MAJNIŠKO DEKLARACIJO
Vedno zvesta občina Zgornja Ložnica pri Slov. Bistrici je pod vplivom narodno zavednega venčeseljskega župnika Pankracija Gregorca napisala ročno s črnilom svojo Izjavo. Po pisavi sodeč jo je napisal župnik Pankracij Gregorc, ki je tudi slovenski pesnik in pisatelj. Občnski odborniki so na seji 02. februarja 1918 sprejeli sklep, da se pridružujejo jugoslovanski deklaraciji in dodajajo, da so zvesti monarhiji, ker so tudi Jugoslovani, ker: “Svojo državniško zmernost in staro zvestobo kažejo Jugoslovani s tem, da hočejo v svoji državi živeti le pod žezlom preslavnih Habsburžanov!’ Izjavo so pečatili z ovalnim žigom v katerem piše: “Občina Gornja Ložnica pri Slov. Bistrici”. Izjavo je podpisalo devet mož: Babič Janez (župan), Šega Janez, Juhart Jernej, Štefan Dovnik, Topolčnik Janez, Jaka Marinšek, Boštjan Justinek, Pankracij Gregorc (župnik), Franc Rožaj (tajnik).
VIR: Pogorevc Edmund, Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 261
FOTO: Deklaracijska izjava Zgornja Ložnica (Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str., 260)
2. februar 1313
BISTRIŠKI SVET Z GRADOM IN MESTOM POSTANE HABSBURŠKI
Po petletni vojni je bila sklenjena mirovna pogodba med Friderikom I. Habsburškim, vladarjem Štajerske in njegovim stricem grofom Henrikom Tirolskogoriškem (vladarjem Koroške, Kranjske in Slovenske Bistrice). Habsburžan je vrnil Tirolskogoriškemu osvojene posesti na Kranjkem, Tirolskogoriški pa je priznal med drugim bistriško ozemlje Štajerskemu Habsburžanu. S tem se ni takoj sprijaznil močni koroški plemič Konrad Aufenstein, ki je bistriško ozemlje nekaj časa posedoval kot zastavitev za sposojenih 400 mark. Šele 2. februarja leta 1313, ko so plemiča odpravili z lepo vsoto denarja, je bistriški svet z gradom in z mestom (statt) postal habsburški.
VIR: Jože Koropec, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 99
