
12. februar
Danes goduje REGINA
Ime Regina izhajan iz latinskega imena Regina, ki je nastalo iz latinske besede regina v pomenu besede »kraljica«. Tudi iz moške oblike latinske besede regina to je rex, v rodilniku regis, je nastalo ime Rex. Imenu Rex v grščini ustreza Βασιλευς (Basiléus), latinsko Basilius, nemško Basil, rusko Vasilij, slovensko Bazilij, Vasilij, Vasja, Vsko, Vaso.
Ostale različice imena: Džina, Džinka, Gina, Rega.

12. februar
V FRANKOLOVEM PRI CELJU SO NEMCI OBESILI 100 TALCEV
Frankólovski pobòj, tudi frankólovski zločin, je bil poboj stotih Slovencev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem 12. februarja 1945, ki so ga izvedli nemški okupatorji. Velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno.
Frankolovski poboj je bil povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeisterja. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeisterjeve poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici.
Kot maščevanje za Dorfmeisterjevo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih devetindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega pa ustrelili med begom.

12. februar 2020
BOGAT KULTURNI DOGODEK ZA UPORABNICE METULJA
V sredo, 12. februarja 2020, se so uporabnice Centra za starejše v Slovenski Bistrici odpravile z avtobusom proti Mariboru v Dom Danice Vogrinec, kjer so pripravile razstavo in bogat kulturni program. Najprej so zapele ljudske pevke, nato je zaplesala plesna skupina (kantri ples), sledila sta družabno petje in predstavitev razstave, vse skupaj pa je povezovala Štefka Krhlanko. Tamkajšnji varovanci so jih nagradili z bučnim aplavzom. Sledila je bogata pogostitev in nadaljevanje poti do Cone na Tezno. Da so si ogledale podzemlje na Teznem, sta poskrbeli vodja centra Ana Flis in koordinatorka Nina Robar ter vodička, ki jim je predstavila industrijsko preteklost v rovih Cone in jih pospremila 90 stopnic v globino, oziroma 15 metrov pod površje v 8.512 m2 podzemnih rovov. Z zaščitno čelado na glavi in s svetilko v roki so se podale v podzemni svet, kjer je stalna temperatura 12 °C in v katerem je ohranjena skrivnost iz časov druge svetovne vojne. Pogledi so bili usmerjeni v neosvetljene hodnike in na stene, polne skic in zapisov. V enournem vodenem ogledu so videle fotografsko razstavo o nastanku teh rovov, spoznale zgodovino tovarne letalskih delov in proizvodnih rovov, doživele TAM in poslovno proizvodno cono Tezno.
Ko so prišle na površje, so pot nadaljevale na kosilo, in se nato odpravile proti domu.
VIR: Brigita Ptičar, Informator
FOTO: Informator

INFORMATIVNI DAN SŠSB
Na srednjih in višjih šolah ter na visokošolskih zavodih so 12. in 13. 2. 2016 potekali informativni dnevi za bodoče dijake in študente.
Pestro je bilo tudi na Srednji šoli Slovenska Bistrica, kjer so med drugim predstavili nov program metalurški tehnik.
V šolskem letu 2016/2017 bodo vpisali 28 dijakov. Štiriletni tehnični program, ki se ga nazadnje izvajali pred 20 leti, bo končno zapolnil vrzel na tem strokovnem področju. Pri izvajanju programa bo sodelovala tudi skupina Impol. Kot je na današnjem informativnem dnevu povedala predstavnica podjetja Nina Potočnik, so na voljo kadrovske štipendije in velike zaposlitvene možnosti.
Sicer pa bodo, po besedah ravnateljice Srednje šole Slovenska Bistrica Ive Pučnik Ozimič, v naslednjem šolskem letu lahko vpisali še 56 dijakov v gimnazijski program, 28 dijakov v program ekonomski tehnik, 28 dijakov v program ekonomski tehnik – PTI in 26 dijakov v program trgovec.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

DR. IVAN ŽAGAR NA DELOVNEM POGOVORU PRI PREDSEDNIKU PAHORJU
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 12. februarja 2013 na delovni pogovor sprejel predsednika Skupnosti občin Slovenije dr. Ivana Žagarja in predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja. Pobudo za srečanje je dal župan Občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar. Predsednika reprezentativnih združenj slovenskih občin sta na pogovoru predstavila delovanje obeh združenj. Sklenili so tudi dogovor, da se bo v prvi polovici letos njega leta predsednik republike srečal z župani slovenskih občin, ki ga bosta skupaj organizirali obe združenji. Na srečanju bodo razpravljali o aktualnih temah, ki so pomembne tako za državo kot lokalne skupnosti (še posebej o ekonomsko-finančni krizi, krizi vrednot, strategiji razvoja Slovenije).
VIR: Informator

HOTEL TITANIK ALI DOM STAREJŠIH OBČANOV NA CIGONCI
Lastnik gostišča Mostiščar in avtoodpada Niko Kaiser iz Slovenske Bistrice z navdušenjem razkaže svojo novo pridobitev, v katero je vgradil 100 vrat, 1500 kvadratnih metrov keramičnih ploščic …
Niko Kaiser je graditelj. Njegovi znanci pravijo, da je vsestranski, optimističen, da ne pozna meja, da gre v trnje po zlato, da iz blata dela denar. Nasprotniki trdijo, da je megaloman in človek, s katerim ni dobro češenj zobati. Je tudi županski kandidat iz leta 2006. Kaiser je nekje vmes, tako kot je njegovo gostišče, njegovo obzidje, njegov odpad avtomobilov. Obiskal sem ga zaradi dobrodelnosti. Z avtom je odpeljal nekaj robe in betonski mešalnik na pogorišče nekega človeka pri Destrniku. “Niko zmeraj pomaga,” me pozdravi. “Pridite pogledat nekaj stvari, ki sem jih spet naredil s svojimi rokami,” dvigne roke in vabi v notranjost zatemnjenega gostišča. “Ker turisti ne morejo več v Egipt, sem zanje ulil Mubaraka, faraona in Kleopatro,” pokaže s prstom proti plesišču. Na njem vojska izdelkov iz betona in mavca. “Ob strani so vojaki, na sredi egiptovski predsednik s kavbojskim klobukom, pred njim faraoni in Kleopatre. “Umetnine stanejo med 50 in 70 evri, če kupijo več komadov, dam ceneje,” je prepričljiv.34 sob, 100 vrat
Spet dvigne roke in reče, zdaj pa ven! K hotelu Janko in Metka in k Titaniku. Sledim mu skozi gozdič, skozi Grajski park, prepričan, da bom zagledal čudež, kakšno ladjo. Greva mimo hišk različnih velikosti in pred nama je zid opečnate barve. Stopim nekaj korakov nazaj: opazim velikansko poslopje, dolgo več kot dvajset metrov, s pritličjem, nadstropjem in mansardo. “Tole je hotel Titanik; pravzaprav je to dom za starejše Janko in Metka,” popravi in vstopiva v poslopje. “Osem let sem se matral s temi zidovi. Sto vrat je tu montiranih, 34 sob, dva džakuzija, velika kurilnica, deset sob je v mansardi, 24 v pritličju in nadstropju, 900 kvadratnih metrov parketa pa postelje, jogiji, nočne omarice, kopalnice, 1500 kvadratnih metrov ploščic z Ljubečne … Objekt je strašen, moj denar je tu, le tretjina je posojil. Ob domu oziroma hotelu je sto parkirišč, celoten “grajski park” meri skoraj dva hektarja. Ali ni to idealno za dom starejših,” se zasmeji. Brez obotavljanja prikimam. Kaj pa ves ta odpad naokoli, stari in razbiti avtomobili, pleh, skladovnice drv. Kaj bo s tem? “V dveh mesecih tega ne bo več, le travica, rožice, drevesa, kipci, sonce, luna …” se nasmehne, “spomladi bo tu cvetelo 12.500 rož!”
Ima dovoljenja
Pred nedavnim je na občino Slovenska Bistrica poslal pismo, v katerem županu in upravi ponuja najem Janka in Metke oziroma Titanika. “Za 60.000 evrov na leto jim dam,” reče Kaiser, “lahko najamejo dom starejših, lahko kaj drugega, kar jim srce poželi. Do zdaj še ni odziva, čeprav moram reči, da je župan Ivan Žagar po telefonu lepo govoril z mano. Pogovarjal sem se tudi z drugimi občinarji.” Kako si predstavlja dom starejših, me zanima. “Če ne dobi koncesije, potem je stvar dokaj preprosta: starejšim oddam sobe, zaračunam 250 evrov na mesec plus stroške, hrana zanje je v mojem gostišču, dom bo z gostiščem povezan s hodnikom. Moral bi poklicati Poljčane, vem, tam bi dobil prave informacije o oskrbi, koncesiji in tako naprej,” prikimava Kaiser. “Če bo občina pokazala zanimanje za moj Titanik, potem bom jaz vzdrževalec in hišnik. To bi bila najboljša računica, kot politični kompromis med Slovenijo in Srbijo, kaj pravite? ” Prikimam. Dovoljenja so, me zanima. Kaiser veselo prikima. “Vse štima, Bradan in Germova z bistriške upravne enote sta se potrudila in vsi dokumenti so tu. Resda se je precej kompliciralo, saj sem najprej dobil dovoljenje za štiri objekte, potem sem štiri spremenil v enega, ker se elaborat ni ujemal z dejanskim stanjem, sem moral spet nekaj spreminjati, na koncu se je vse lepo izteklo.”
Gradil bo terme
Ko zapuščava objekt, Kaiser dvigne roke, prst pa usmeri na odpad: “Vidite, tam čez odpad, tam bom v prihodnosti gradil terme. Hočem, da Bistrica dobi velik turistični center, tak, da bo občina ponosna nanj. Brez heca, Kaiser je star 54 let, a se ne bo ustavil, kar poglejte – moči in energije kolikor hočete,” se zasmeji in opozori, da bo zgradil tudi garaže, v katere bo voznik vozilo zapeljal le s pomočjo kartice, s kodo: “Niko sledi tehnologiji, človek ne sme zaostati!”
Varstvo starejših je resna stvar
Na upravni enoti Slovenska Bistrica potrdijo Kaiserjeve navedbe. Načelnica enote Lidija Stebernak je povedala, da mu je upravna enota leta 2009 izdala gradbeno dovoljenje za združitev štirih objektov v enega za prenočitvene kapacitete. Gre za legalizacijo gradnje, je še opozorila načelnica. Uporabnega dovoljenja sicer Niko Kaiser še nima, saj objekt še gradi. Ko bo končal, bo tehnični pregled, in če bo gradnja v skladu z dokumenti, bo dobil odločbo. Če primerjamo navedbe upravne enote in Kaiserja. gre za hotel oziroma dom starejših z imenom Titanik. Z objektoma Janko in Metka pa je zgodba drugačna, opozorijo na upravni enoti. Objekta sta namreč preblizu sosedove parcele, zato obstaja spor. Če ima poslopje gradbeno dovoljenje, ima tudi elektro in komunalno soglasje. Izvedeli smo še, da je gozd v celoti Kaiserjev, kar pomeni, da sta se s sestro sporazumela o delitvi premoženja. (Znana je prigoda, v kateri kot protagonist nastopa Kaiser, ki svojo sestro prepričuje, da je njen gozd izropan zato, ker ga je napadel voluhar.)
Bistriško županstvo je seznanjeno o namerah svojega občana. Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Slovenska Bistrica, je dejala, da jo je Niko Kaiser obiskal in ji razložil svoj pogled na varstvo starejših ljudi. “Ni tako preprosto, kot si domišlja. Pogoji za varstvo so izjemno strogi, sicer pa o tem ne odloča občina, marveč ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kaiser nam je ponudil najemnino, a je ne moremo sprejeti, to lahko stori dom v Poljčanah. Tam pa so se odločili za gradnjo doma v Slovenski Bistrici. Investitor bi za zagon potreboval ogromno denarja, kriteriji za varstvo starejših so namreč zelo zahtevni. Vprašanje je, ali je 250 evrov na mesec dovolj za izpolnjevanje vseh zahtev.”
Umetniška imaginacija
Domišljija Nika Kaiserja s Cigonce pri Slovenski Bistrici nima meja. Kaiser je znan po svojem obzidju ob avtocesti, ljudje ga poznajo tudi zaradi stalnega kratkega stika z oblastmi in po gradbenih podvigih na njegovih parcelah. Pred nedavnim je presenetil z brunarico, ki jo je prekril s cigaretnimi škatlami. “Osem tisoč škatel sem zalepil na hišico, ki je zgrajena sredi mojega gostišča. Zakaj sem to naredil? Zato, da sem opozoril na kadilski zakon, sam sem sovražnik cigaret, ampak tistih, ki kadijo, ne sovražim, vabim jih, da pridejo v bungalov in v njem kadijo, kolikor hočejo,” je dejal in dodal, da je škatlice zbiral dve leti, da je stene najprej obdal s kartonom in potem nanj lepil. Iz cigaretnih zavojev je sestavil ime znanega politika in voditelja. Tita, kajpada!
V Poljčanah nič ne vedo o Kaiserju
“Informacij o domu starejših, ki ga gradi Niko Kaiser, nimam,” je povedala Iva Soršak, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča v Poljčanah. “Ker naš zavod računa na gradnjo doma starejših v Slovenski Bistrici, njegove pobude trenutno ne moremo upoštevati. Niko Kaiser se lahko prijavi na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki podeljuje koncesije. Moram opozoriti, da obstajajo strogi kriteriji za varstvo starejših ljudi. Treba je upoštevati tudi merila za izvedbo zdravstvene nege, prehranjevanja, strežbe in varovanja starejših. Za investitorja je bolje, da se odloči za hotel kot za dom starejših.”
Iz bistriškega satiričnega lista Uščip
– Gospod Kaiser, kdaj bo po vašem Slovenska Bistrica dobila dom starejših?
Kaiser: Po mojem nikoli.
– Zakaj ne?
Kaiser: Zato, ker me Bistričani nočejo za župana.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Zgoraj: Niko Kaiser v sobi, kjer naj bi prebivali starejši ali hotelski gostje (Zdenko Kodrič); Spodaj: Osem let že traja gradnja Kaiserjevega poslopja v grajskem parku, njegova vrednost je skrivnost (Zdenko Kodrič)

PODPORA ŠIROKE KOALICIJE
Odločen pri uresničevanju programov na področju podjetništva, šolstva, naložb v infrastrukturo in ekologije – Nadomestne volitve stanejo dobrih 13 milijonov tolarjev
Milana Ozimiča, kandidata za župana občine Slovenska Bistrica, podpira široka koalicija, je povedal predsednik kandidatovega volilnega štaba, poslanec državnega zbora Jožef Jerovšek. Na tiskovni konferenci v Slovenski Bistrici je Jerovšek še dodal, da novo koalicijo, ki bo nastopala v kampanji pred nadomestnimi volitvami za bistriškega župana, sestavljajo SDS, Nova Slovenija, SMS in Slovenija je naša. Na novinarsko vprašanje, kaj meni o drugih kandidatih za župana, je Jerovšek odgovoril, da je pri izbiri kandidatov opazil dokaj neodgovorno obnašanje, kajti stranke, kakršna je LDS, so dovolile, da jim kandidate vsiljuje centrala.
Ozimičev volilni štab je prepričan, da so izbrali izjemno izkušenega kandidata, Ozimič je namreč direktor občinske uprave, državni svetnik in predsednik bistriške SDS. Milan Ozimič je v svoji uradni predstavitvi opozoril, da se bo kot župan zavzemal za enakomeren razvoj med Pohorjem, Bočem in Halozami. Zelo odločen bo pri uresničevanju programov na področju podjetništva, šolstva, naložb v infrastrukturo, oskrbo z vodo in ekologije. Prizadeval si bo, da bodo lahko delovali mladi Bistričani in da bo občina ustvarila dobre razmere za kulturo, šport in društvene dejavnosti. S pomočjo široke koalicije je mogoče, da Ozimič zmaga že v prvem krogu, kajti njegov volilni štab poudarja varčnost, kar pomeni, da zmaga v prvem krogu pomeni tudi varčevanje denarja, ki ga ima občina na razpolago za volitve. Nadomestne županske volitve, ki bodo 6. marca, stanejo dobrih trinajst milijonov tolarjev. Na tiskovni konferenci so govorili tudi o povezovanju s SLS. V SDS so računali na njeno podporo, ker pa se je SLS odločila za svojo kandidatko, so zdaj v koaliciji brez komentarja.
Milan Ozimič se je rodil leta 1957, od leta 1995 vodi občinsko upravo, pred tem je delal v Impolovem Montalu, leta 1989 pa se je včlanil v Socialdemokratsko zvezo Slovenije.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: bistrican.si

12. februar 2001
ALI BO ROGAŠKA STEKLARNA KUPILA BISTRIŠKI LUMINOS?
Direktor podpira pobude nadzornega sveta
Podrobnosti o nakupu bodo znane danes • Rogaški steklarji so resni kupci• Nadzorni svet Rogaške Crystala je sprejel sklep o nakupu večinskega deleža
»O podrobnostih nakupa naše steklarne ne morem govoriti, prav tako ne morem komentirati sklepov nadzornega sveta Rogaške Crystala, družbe pooblaščenke, ki je večinska lastnica Steklarne Rogaška,« je danes povedal Iztok Vreš, direktor steklarne Luminos Slovenska Bistrica.
»Z vodstvom rogaške steklarne se bom sestal jutri in šele po sestanku bom izvedel, kašne so možnosti sodelovanja z rogaškimi steklarji,« je še menil Vreš in dodal, da načeloma podpira nakup in upa, da temu ne bodo nasprotovali delavci. Na vprašanje, ali so bistriški steklarji seznanjeni s prodajo Luminosa in načrti rogaške steklarne, je Vreš odgovoril, da tudi zaposlenim še niso znane podrobnosti. Omeniti je treba, da so bili rogaški steklarji doslej že dvakrat lastniki bistriške steklarne. Zato je pričakovati, da se Bistričani ne bodo otepali rogaških steklarjev in nasprotovali njihovim načrtom.
Luminos je vsekakor zanimiv gospodarski partner. Navzlic drobnim ekonomskih težavam je bistriška steklarna zelo uspešna izvoznica. Okrog 280 zaposlenih ustvari skoraj poldrugo milijardo celotnega prihodka, večino izdelkov pa izvozijo. Lani so predvidevali zmanjšati letošnjo proizvodnjo za petino, kar pomeni tudi za petino manj zaposlenih. V Luminosu proizvedejo deset ton stekla na dan. Tačas imajo 90 dobrih steklarjev, ki izdelke izdelujejo po stari metodi.
Največ naročil prihaja iz sosednih držav, sledijo jim kupci iz ZDA, Nizozemske, Danske, Japonske, Singapurja, Avstralije, Nemčije in Francije. Njihovi izdelki se pojavljajo tudi na sejmih, vendar pod oznako tujih firm, le na vzhodu – v Sarajevu, Moskvi, Izmirju in Kazahstanu – so njihovi izdelki opremljeni z imenom Luminos. Delež izvoza znaša okrog devetdeset odstotkov. To so tudi glavni aduti, ki so spodbudili člane nadzorne sveta Rogaške Criystala za nakup bistrške steklarne Luminos.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

12. februar 1981
V REGISTER DRUŠTEV VPISAN KUD ANDREJA STEFANCIOSA STUDENICE
V register društev je bilo 12. februarja 1981 vpisano Kulturno-umetniško društvo Andreja Stefanciosa iz Studenic.
VIR: Občina Poljčane

V NEKAJ VRSTICAH
Dve spodnještajerski moštvi sta v soboto 12. in nedeljo 13. februarja 1944 nastopili na večji nogometni prireditvi v Gradcu in sta obe zapustili kar najboljši vtis in se vrnili z dvema lepima zmagama. Enajstorica iz Slovenske Bistrice se je tamkaj pomerila z moštvom iz Olomouca in zmagala s 3:1, v glavni tekmi pa so Trboveljčani nastopili proti močnemu domačemu moštvu GAK in ga gladko porazili s 3:0.
VIR: Jutro

12. februar 1940
NA SPODNJI POLSKAVI USTANOVLJEN KULTURBUND
V občini Spodnja Polskava je bil kulturbund ustanovljen 12. februarja 1940. Se je pa kulturbundovska skupina sestajala že prej, vse od priključitve Avstrije Nemčiji marca 1938, in začela pripravljati tla za okupatorja.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 288

NESREČA NE POČIVA
Iz Spodnjih Poljčan so pripeljali v mariborsko bolnišnico 12-letnega posestniškega sina Josipa Slatenška, ki je padel pri smučanju tako nesrečno, da si je dvakrat zlomil desno
nogo pod kolenom. V Čreti pa je padla 53 letna viničarka Ana Zojhterjeva in si zlomila levo roko v zapestju.
VIR: Mariborski večernik Jutra

Rodil se je učitelj in glasbeni pedagog JOSIP ŠEGULA PEC
Josip Šegula Pec se je rodil 12. februarja 1903 na Ptujski Gori.
Med letoma 1916−21 je obiskoval učiteljišče v Mariboru in se že od otroških let učil petja, igranja violine in trobente.
Kot učitelj je med letoma 1923−24 služboval tudi v Slovenski Bistrici. Leta 1941 so ga izgnali v Srbijo, od koder se je vrnil maja 1945 in postal prvi upravnik Radia Svobodni Maribor.
Vodil je mnoge pevske zbore, med katerimi je bil tudi orkester čitalnice in Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda v Slovenski Bistrici.
Harmoniziral in prirejal je skladbe ter naštudiral in vodil na stotine koncertov. Za svoje delo je prejel več priznanj.
Josip Šegula Pec je umrl 17. avgusta 1980 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si

POŽAR NA ZGORNJI BISTRICI
12. februarja 1893, so gasilci gasilskega društva Slovenska Bistrica gasili požar na poslopju Köstenbauerja na Zgornji Bistrici. Pri gašenju se je ponesrečil gasilec Kornovšek.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Prva stran kronike PGD Slovenska Bistrica
