13. februar
Danes goduje KATARINA
Ime Katarina izhaja iz grščine, kjer sta znani dve obliki imena: Aikaterína in Katharíne. Prva oblika imena se je kasnjeje izgovarjala Ekaterina, kar dokazujeta prvotna latinska oblika imena Ecaterina in ruska različica Ekaterina. Obe različici imena pa se povezujeta z grško besedo kathará, ki pomeni »čista«.
Ostale različice imena: Ekaterina, Karen, Karin, Karina, Kata, Katalin, Katalina, Katarinca, Katarinica, Kate, Katerina, Kati, Katica, Katija, Katika, Katina, Katinka, Katja, Katjuša, Katjuška, Katka, Katra, Katrca, Katrin, Katrina, Kati, Keti, Ketrin, Kiti, Rina.
13. februar
SVETOVNI DAN RADIA
13. februar je izbrala za svetovni dan radia Generalna skupščina Združenih narodov – na ta dan leta 1946 je bil namreč ustanovljen radio Združenih narodov. Radio se je ves čas razvijal in prilagajal in danes ponuja številne nove oblike vzajemnega sodelovanja s poslušalci: »Radio nas obvešča in oblikuje s pomočjo razvedrila, informacij in s soudeležbo poslušalcev. Če imaš radio, nisi nikoli sam – v radiu imaš vedno prijatelja,« piše UNESCO ob tej priložnosti.
LANA PROSENAK NAJBOLJŠA
Na državno tekmovanje se je uvrstil še en dijak Srednje šole Slovenska Bistrica
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so pred dnevi gostili območno tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Tekmovanja, ki so ga s pomočjo dijakov organizirali profesorji slovenščine, se je udeležilo okoli 150 učencev in dijakov iz vseh okoliških šol, tudi s Ptuja in iz Ormoža, spremljalo pa jih je okoli 50 mentorjev. Slovenjebistriški dijaki so uvodoma za goste pripravili izvrstno prireditev, na kateri sta voditelja Julija Fridrih in Dejan Gavrić predstavila šolo in Slovensko Bistrico. Dijakinje in dijaki so pod vodstvom zborovodkinje Ane Sandrin najprej večglasno zapeli himno. Zbrane je nagovorila namestnica ravnateljice Mojca Vrečko, nastopil je tudi šolski bend z izvirno glasbeno-igralsko interpretacijo Cankarjeve črtice Skodelica kave ob glasbeni podlagi pesmi skupine The Queen. Interpretirala sta jo Ema Bera in Neven Otorepec, na klavirju pa ju je spremljala Tisa Stegne.
Na območnem tekmovanju je sodelovalo tudi pet dijakov gimnazijskega programa Srednje šole Slovenska Bistrica. Lana Prosenak iz 2. a je osvojila prvo mesto, Luka Urban Kitek iz 1. b je bil tretji. Oba sta se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 7. marca prav tako v Slovenski Bistrici, v 2. osnovni šoli. O prebranem kriminalnem romanu Cimre Maje Novak in o Kosmačevi noveli Tantadruj so kritično razmišljali in nato napisali eseje še trije slovenjebistriški dijaki, Julija Fridrih iz 2. b ter Tibor Vito Šušnjara in Tinkara Novak Domijan iz 3. a. (tajd)
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Tekmovalci Srednje šole Slovenska Bistrica (Arhiv SŠSB)
DR. JOSIP VOŠNJAK KOT ZDRAVNIK
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je 13. februarja 2014 ob 18. uri v Viteški dvorani bistriškega gradu pripravil predavanje z naslovom Dr. Josip Vošnjak kot zdravnik. Predaval je predsednik medikohistorične sekcije Slovenskega Zdravniškega društva prim. prof. dr. Elko Borko.
VIR: Večer
FOTO: Levo Josip Vošnjak, desno Elko Borko (Wikipedija)
V IMPOLU Z INVESTICIJAMI OHRANJAJO DELOVNA MESTA
Kovinsko-predelovalna industrija, ki je za Slovenijo in njen gospodarski razvoj izjemno pomembna, se spopada s hudo mednarodno konkurenco. Zato je stalno investiranje v nove tehnologije in pridobivanje novih trgov nujno za ohranjanje delovnih mest, je danes na novinarski konferenci po obisku v tovarni Impol dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Kot je dejal predsednik uprave Impola iz Slovenske Bistrice Jernej Čokl, so Dimovskega v času obiska v tem podjetju z 971 zaposlenimi seznanili s tem, kako v podjetju upravljajo s človeškimi viri, kako v praksi uresničujejo nov zakon o delovnih razmerjih in kako si z investicijami prizadevajo prestrukturirati podjetje ter ohraniti delovna mesta. Dimovski pa se je v podjetju sestal tudi z vsemi socialnimi partnerji.
Po Čoklovih besedah je Impol v občutljivem trenutku, saj so v teku velike investicije. Tako podjetje vlaga v nove tehnologije in naprave v valjarni 48 milijonov evrov, v stiskalnici 13 milijonov evrov, osem milijonov evrov pa bo Impol vložil tudi v nove tehnologije v svojem podjetju Impol Seval v Srbiji. Na ta način bo podjetje povečalo dodano vrednost na zaposlenega ter ohranilo vsa delovna mesta.
Dimovski je opozoril, da je kovinsko-predelovalna industrija ena od nosilnih panog v Sloveniji, zato ji ministrstvo za delo posveča vso pozornost. Za državo je pomembno vsako delovno mesto v tej panogi, za njihovo ohranitev pa so nujne naložbe v nove tehnologije in prilagoditev mednarodnim standardom, tudi ekološkim.
Kot je še dejal Dimovski, tudi v kovinsko-predelovalni industriji, ki ima v Sloveniji bogato in dolgo tradicijo, čedalje bolj stopa v ospredje človek oziroma delavec, tako z ekonomskega vidika kot z vidika varnosti in zdravja pri delu. V zvezi s tem je omenil, da so se v zadnjih letih, še zlasti po sprejemu novega zakona o varnosti in zdravju pri delu, v tej panogi zelo izboljšali pogoji za delo, k čemur prispevajo tudi naložbe in prilagajanje proizvodnih procesov. Po besedah Dimovskega se je samo v Impolu po uveljavitvi novega zakona števila nesreč pri delu zmanjšalo za 17 odstotkov.
Nova delovnopravna zakonodaja je po besedah Dimovskega prispevala tudi k boljšemu sodelovanju med socialnimi partnerji in k razvijanju socialnega dialoga na ravni podjetij. Kot je dejal, je mogoče najtežja vprašanja rešiti samo s socialnim dialogom, česar se zavedajo tudi v Impolu.
Dimovski je še poudaril, da se morajo vsi socialni partnerji zavedati, da so v istem čolnu. Vstop Slovenije v EU pomeni izziv za vse socialne partnerje. “Izkoristili ga bomo lahko samo, če bomo eden drugemu zaupali in če bomo vse težave, ki jih prinaša življenje, reševali na sodoben evropski način s socialnim dialogom,” je poudaril Dimovski.
Dimovski se je po obisku v Impolu sestal tudi z vodstvom občine Slovenska Bistrica, kjer je beseda tekla o u podpisu pogodbe za ureditev grobišč žrtev povojnih pobojev, za katere bo država primaknila okoli 20 milijonov od potrebnih 25 milijonov tolarjev. Govorili pa so tudi o delu varstvenega centra in financiranju pomoči na domu ter o vlogi urada za delo, ki z dodatnim izobraževanjem in preusposabljanjem delavcev ter drugimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja spremlja in omogoča prestrukturiranje slovenjebistriškega gospodarstva.
VEDNO VEČ STANOVANJ V SLOVENSKI BISTRICI
Poznavalci razmer na trgu dela trdijo, da se je v minulem letu število brezposelnih v občini Slovenska Bistrica zmanjšalo za 20 odstotkov. Vedno večje je tudi priseljevanje ljudi v občino. In ker se tega zavedajo tudi graditelji stanovanj, bo v začetku letošnjega leta na voljo nekaj novih stanovanjskih objektov.
Stanovanja gradita Proizvodno trgovska zadruga Bistrica in družba Granit. V blokih, ki jih gradi zadruga, bo okrog 50 stanovanj. Vrednost gradnje znaša 300 milijonov tolarjev. Granit pa svoje bloke zaključuje v Tomšičevi in Šolski ulici. Investitorja sta gradbene parcele kupila od občine, ta pa je z denarjem kupnine kupila 17 stanovanj. Največ povpraševanja je po dvosobnih stanovanjih z velikostjo 50 do 60 kvadratnih metrov in vrstnih hišah, ki so velike od 95 do 130 kvadratnih metrov. Takih stanovanj je največ zgradil bistriški Granit, gradenj pa so se lotili tudi druga manjša podjetja in zasebniki.
Občina Slovenska Bistrica, ki razpolaga s 410 neprofitnimi stanovanji, ima na svoji listi čakajočih 74 prosilcev. Zdaj rešujejo 260 vlog za subvencioniranje neprofitnih najemnin. Bolj optimistični pa so v gradbenem podjetju Granit: lani so zgradili 71 stanovanj in jih prodali, še preden so bila gotova. Kvadratni meter stanovanja stane okrog tisoč evrov, med kupci je dve tretjini Bistričanov, tretjina jih je od drugod. Granit bo letos v Slovenski Bistrici začel graditi stanovanjski blok in nadstandardno sosesko stanovanjskih hiš, v letu 2008 pa načrtujejo gradnjo na vsaj še dveh lokacijah.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
13. februar 1999
NA PRAGERSKO ALI V NOVO SEŽIGALNICO?
Komunalno urejanje zagotovo sodi med prednostne naloge bistrške občine
Občinski projektni svet, ki ga vodi župan dr. Ivan Žagar, se že nekaj časa ukvarja z odlagališčem na Pragerskem in čistilno napravo v Slovenski Bistrici, obravnavajo pa tudi sežigalnico, ki naj bi bila v Kidričevem. V občini namreč pripravljajo študijo o financiranju in prevozu odpadkov v to sežigalnico, če bo seveda zgrajena. Kot kaže, bo sofinanciranje bodoče sežigalnice urejeno glede na število prebivalcev. V oddelku za okolje in prostor bistriške občine pripravljajo tudi odlok o zajemanju, sortiranju in prevozu odpadkov. Ko bo odlok nared, bo občina podelila koncesije za izvajalce – prevoznike in upravljavce odlagališča. V občini so prepričani, da bodo v opuščene glinokope na Pragerskem lahko še nekaj let vozili smeti. Ko se odločajo za širitev, morajo najprej pomisliti na podtalnico in jo zavarovati.
Precej pozornosti v javnosti povzroča tudi čistilna naprava, ki bo zgrajena ob strugi reke Bistrice pod avtocesto. Ker je kolektor namenjen predvsem mestu, bo treba v občini čimprej sestaviti še načrt kanalizacijskega povezovanja v drugih krajih. Če bo dovolj denarja, ki se zbira od takse, bo čistilna naprava kmalu zgrajena, gradnja velikega kanalizacijskega sistema pa je dolgoročna naloga.
VIR: (zk), Večer
PODJETNIŠTVO IN IZNAJDLJIVOST
Temu se pravi podjetništvo
Takole se je obrtnik iz Podčetrtka približal ljudem v Poljčanah. Verjetno je oglasna deska na hiši v središču tega kraja že marsikoga rešila iskanja serviserja. Ponudba, ki išče tistega, ki jo potrebuje, ima zagotovo več možnosti kot tista, ki čaka da jo ljudje najdejo sami.
VIR: (zr), Večer
FOTO: dm
13. februar 1981
SONČNICE IN GROZDJE
Pred nekaj dnevi so se iz pobratene občine Čiećvac vrnili gospodarstveniki bistriške občine, ki so se ob tej priložnosti pogovorili o možnostih sodelovanja na gospodarskem področju. Največ možnosti je v kmetijstvu, so menili predstavniki pobratenih občin. Tako bi kmetovalci čićevske občine za bistriško tovarno olja pridelovali sončnice, priskrbeli pa bodo tudi okoli 250 vagonov grozdja. Za občino Slovenska Bistrica je zanimiva še ponudba o zagotovitvi večjih količin telečjega, svinjskega in govejega mesa. Vse kaže, da bo bratsko sodelovanje rodilo sadove tudi na gospodarskem področju. Sodeč po sedanjih razgovorih
obstaja možnost sodelovanja že v letošnjem letu.
VIR: Večer
ZBOR BRIGADIRJEV
13. februarja 1981 ob 16. uri je bil v domu JLA zbor brigadirjev, mladincev in veteranov. Center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske konference ZSMS Slovenska Bistrica je ob tej priložnosti povabil brigadirje veterane in vse tiste mladince, ki so na akcijah sodelovali od leta 1976 do 1980. Na zboru so oblikovali stalno brigado, beseda pa je tekla tudi o delovnih usmeritvah v tekočem letu.
VIR: Večer
Rodil se je podžupan občine Slovenska Bistrica ŽARKO FURMAN
Žarko Furman se je rodil 13. februarja 1979 v Mariboru očetu Jožetu, ključavničarju in materi Vidi Furman (rojeni Stupan), trgovski poslovodkinji. Bratov in sester nima.
Osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici in se nato vpisal na Srednjo ekonomsko šolo in gimnazijo Maribor ter vse letnike uspešno zaključil z odlično oceno. Šolanje je nadaljeval na Ekonomsko – poslovni fakulteti Maribor, kjer je diplomiral in pridobil naziv univerzitetni diplomirani ekonomist. Študiral je tudi na Evropski pravni fakulteti, kjer je diplomiral in pridobil naziv diplomirani pravnik (UN). S strani Senata Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je bil leta 2007 izvoljen v naziv asistenta za predmetno področje »ekonomika v logistiki«, za dobo treh let.
Po končanem študiju na Ekonomsko – poslovni fakulteti se je zaposlil v družbi Lidl Slovenija, d.o.o. k.d., in bil napoten na izobraževanje v Nemčijo za dobo 6 mesecev. Po letu dni je delo nadaljeval v družbi Hmezad Trgovina Žalec, d.o.o., kjer vse od leta 2013 opravlja delo generalnega direktorja družbe.
5. septembra 2009 se je poročil s Karmen Furman, rojeno Breznik, poslanko Državnega zbora Republike Slovenije. V zakonu se jima je rodil sin Jaša.
Žarko Furman je bil na lokalnih volitvah leta 2002 (mandat 2002/06) prvič izvoljen za občinskega svetnika Občine Slovenska Bistrica. Za občinskega svetnika je bil ponovno izvoljen leta 2006 (mandat 2006/10), 2010 (mandat 2010/14), 2014 (mandat 2014/18) in 2018 (mandat 2018/22). Leta 2003 (mandat 2003/06) je bil prvič imenovan za podžupana Občine Slovenska Bistrica. Ponovno je bil za podžupana imenovan leta 2010 (mandat 2010/14), 2014 (mandat 2014/18) in 2018 (mandat 2018/22).
Maja 2021 je bil s strani Vlade Republike Slovenija imenovan za člana nadzornega sveta družbe ELES d.o.o., kjer je postal predsednik nadzornega sveta in bil tudi predsednik kadrovske komisije družbe ELES d.o.o. Mandat je zaključil junija 2022.
Septembra 2021 ga je Slovenski državni holding (SDH) za mandatno obdobje 2021/25 predlagal in kasneje imenoval za člana nadzornega sveta družbe Plinovodi d.o.o. Znotraj nadzornega sveta je bil kasneje imenovan za podpredsednika nadzornega sveta in predsednika revizijske komisije nadzornega sveta družbe Plinovodi d.o.o.
VIR: biografski-sb.si
TRGOVSKO PODJETJE PLANIKA NUDI KREDITE
Že leta 1969 ste lahko kar v prodajalni Trgovskega podjetja Planika v Slovenski Bistrici najeli kredit za nakup gospodinjskih strojev.
VIR: Večer
SLOVENJEBISTRIŠKE NOVICE
Naše Sokolsko društvu pridno dokončuje priprave za veliki maskirani in kostimirani ples, ki bode v soboto zvečer, dne 22. februarja 1936 v vseh prostorih Okrajne hranilnice. Za to prireditev vlada veliko zanimanje ne samo pri Sokolih, nego tudi pri vseh drugih meščanih. Mnogo jih je do sedaj prijavljenih tudi iz bližje in daljne okolice, kar pomeni, da bo ta prireditev letos na vrhuncu. Igral bo dobro znani akademski jazz iz Maribora. Za dobro kaplico iz naših priznanih vinogradov je preskrbljeno, isto tako je tudi kuhinja v najboljših rokah; Razen izbornih mask, ki bodo nagrajene bomo imeli priliko videti najrazličnejše narodne nošnje. Pravijo, da nas bo obiskal tudi »Bodljakavi jež« s svojim duhovitim humorom. Vsi, ki se žele en večer dobro in neprisiljeno zabavati so vabljeni in dobro došli. Ob 12. uri bodo razdeljene nagrade najlepši in najoriginalnejši maski in kostimu.
VIR: Mariborski večernik Jutra
KRITIZIRALI SO VOLIVCE
To leto so polskavske, slovenskobistriške in poljčanske volivce kritizirali v časniku Slovenec, osrednjem slovenskem časniku političnega katolicizma. Takole je zapisal Slovenec 13. februarja 1900: »Vse volitve v spodnještajerske okrajne zastope, ki so se doslej izvršile, so se končale za nas Slovence ugodno, razven v gornjeradgonskem in slovenjebistriškem okraju. Izid volitve za gornjeradgonski okrajni zastop prav za prav nikogar ni presenetil, kajti tam Slovenci tudi doslej že dolgo časa nismo imeli svojih mož. Tudi dejstvo, da je prišel slovenjebistriški okraj v roke nemčurjev, nas nikakor ni iznenadilo, kajti vedeli smo, da je zadnja davčna uravnava skrčila število slovenskih veleposestnikov. A okoliščina, da je slovenska stranka slovenjebistriškega okraja v skupini kmečkih občin zmagala le z neznatno večino, to nas je osupnilo. /…/ Glavni in najvplivnejši nasprotniki Slovencev so se pokazali trgovci in krčmarji v Bistrici, Poljskavi in Poljčanah, vsled tega je treba njihov vpliv primernim potom zmanjšati.«
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 253
