
14. februar
Danes goduje VALENTIN
Ime Valentin izhaja iz latinskega imena Valentinus. To ime pa je po obliki manjšalnica latinskega imena Valens in se prek pridevnika valens, v rodilniku valentis povezuje z glagolom valeo v pomenu besede »biti zdrav, močen, krepak, mogočen, vreden«. Imenu Valentin pomensko ustreza južnoslovansko ime Zdravko.
Moške različice imena: Tin, Tine, Val, Valens, Valent, Valentino, Zdravko.
Ženske različice imena: Valentina, Tina.

14. februar
PETER PREVC PRVI POLETEL 250 m
14. februarja 2015 so bili smučarski skakalci zbrani v Vikersundu, kjer je bila na letalnici na sporedu posamična tekma, na kateri smo prvič v zgodovini videli skakalca poleteti četrt kilometra. Na magično mejo 250. metrov je v finalu skočil Slovenec Peter Prevc, vknjižil 40. slovensko zmago in popravil štiri leta star svetovni rekord.
Rekordno znamko je Prevc izboljšal za kar tri metre in pol. Pred njim je bila ta v lasti Norvežana Johana Remena Evensena, ki je leta 2011 prav tako v Vikersundu pristal pri 246,5 metra. Prevc je ostal rekorder le en dan, saj je že naslednji dan Anders Fannemel skočil meter in pol dlje, 251,5 m.

USTOLIČILI VELESLALOMSKEGA CARJA
Dobrodelno tekmovanje so drugič izvedli na smučišču Trije kralji – Absolutni zmagovalec je bil Simon Klemenšek
Na smučišču Trije kralji so v soboto znova ustoličili veleslalomskega carja. To je postal Simon Klemenšek, ki je dosegel najboljši čas med vsemi tekmovalci. Idejni vodja tekmovanja je Aljaž Pristovnik iz Smučarskega društva Slovenska Bistrica, poudarek pa je bil na dobrodelnosti, saj so s prijavninami zbirali tudi prispevke za nakup opreme in plačilo tečaja smučanja za otroke iz socialno šibkejših družin. Kot nam je povedal Aleš Juhart, upravitelj hotela Jakec in tamkajšnjega smučišča, je bilo na startu kar 125 tekmovalcev in tekmovalk. Nekaj jih je sicer odpadlo zaradi okužb, a to ni skalilo dobre volje, ki je vladala na smučišču in ob njem, tudi nadaljevalo se je v stilu pravega “kraljevskega” apres ski. “Noro vzdušje, sonce, dobro pripravljena proga in res fenomenalen dogodek. Z veseljem se bom vsako leto vračal,” nam je povedal Miha Bezjak, direktor podjetja F.A. Maik, ki se je tekmovanja sicer udeležil po naključju, Juhart ga je za to nagovoril v torek, ko je z družino smučal na Treh kraljih. Prav dobrodelna nota je bila tisto, kar ga je prepričalo, da se spusti po strmini “trojke”. “Dodatna spodbuda pa mi je bila, ker mi je proizvajalec slovenskih smuči Dedra ponudil, da testiram njihove smuči. Glede na to, da sem zasedel 13. mesto, mislim, da so se izkazale, smučanja namreč nikoli nisem treniral,” še pove Bezjak.
VIR: Jana Juvan, Večer
FOTO: Simon Klemenšek je postal veleslalomski car (Nino Verdnik)

GOLJUF UKRADEL IDENTITETO
Prevaral uslužbenko na bistriški upravni enoti
Bankam ne zaupam. V kranjski hranilnici in posojilnici, na primer, so varčevalci izgubili vse svoje prihranke. Zato sem vse svoje prihranke posodil preko finančne firme podjetniku, ki je zastavil hišo. Denar je potreboval hitro, za nakup strojev na dražbi v Avstriji, prične svojo pripoved 73-letni moški iz Kresnic (njegovo ime hranimo v uredništvu). Opisovanje svoje zgodbe iz sredine junija leta 2017 nadaljuje: “Z moškim sem se dobil pri notarju. Notar je temeljito preveril fotografijo na dokumentu – moški se je izkazal z osebno izkaznico – z obrazom pred sabo. Vse je bilo videti v najlepšem redu. Spisali in podpisali smo dokumente. Dal sem mu denar za triodstotne letne obresti. Čez čas sem s sodišča dobil potrdilo o hipotekarnem zaznamku. Vse, kot je bilo načrtovano.” A čez nekaj mesecev je prejel neprijeten telefonski klic. “Poklicala me je kriminalistka in mi povedala, da sem oškodovanec. Moškega, ki me je ogoljufal, so prijeli in ovadili. Kasneje tudi obtožili in zaprli.”
Osebna izkaznica na ime drugega
Kako je mogoče brez težav priti do osebne izkaznice s podatki nekoga drugega? Izkazalo se je, da moški, ki mu je Kresničan izročil 15.500 evrov, ni moški, ki mu je, glede na podpisane papirje, posodil denar. Junija 2017 je Stanislav Stagoj prišel na slovenjebistriško upravno enoto po novo osebno izkaznico. Stare ni imel, izgovoril se je, da jo je izgubil. In referentka mu je osebno izkaznico izdala – a ta se je glasila na ime nekoga drugega, moškega iz Malečnika, s podatki katerega se je prišlek predstavil. V rokah je imel Stagoj namreč tuj potni list, ki ni bil preklican. Kako je prišel do njega, ni znano. In referentki je dal svojo fotografijo. Četudi sta bili sliki obeh moških precej različni (referentka je sliko Malečničana imela v arhivu), uradnica ni preverila identitete prišleka in mu je izdala osebno izkaznico na ime nekoga drugega. Četudi sta bila poleg fotografij precej različna tudi podpisa.
Kresničan se srečanja z moškim, za katerega se je kasneje izkazalo, da je goljuf, še vedno dobro spominja. “Predstavil se mi je kot obrtnik, ki bi v avstrijskem Gradcu kupil stroje in po hrvaških hotelih tapeciral pohištvo. Predstavljal se je tudi kot lastnik hiše, na kateri je bila vknjižena hipoteka kot zavarovanje posojila.”
Kresničan moškega posebej ni preverjal, dovolj mu je bila osebna izkaznica, v rokah pa je imel tudi zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino. “Videti je bil zelo samozavesten in verodostojen človek, ki mu lahko zaupaš,” pripoveduje Kresničan. Po sklenjenem poslu pri notarju je Kresničan posojilojemalcu izročil 15.500 evrov, prvi obrok vračila posojila v znesku 250 evrov je od moškega tudi dobil. Potem pa nič več. Namesto denarja je nato čez čas prišel klic policije. Postal je žrtev goljufa, ki krade identitete drugim. “Izvedel sem tudi, da nisem edini.” Dolga od Stanislava Stagoja ni mogel izterjati, saj moški nima nobenega premoženja.
Referentki ustno opozorilo in nižja ocena
Načelnik Upravne enote Slovenska Bistrica Emil Trontelj je na novinarska vprašanja, kaj so na upravni enoti naredili glede omenjenega primera, odgovoril, da je referentka pri njih zaposlena že več kot 30 let ter da je zelo natančna in dosledna. Do tega primera je svoje delo opravljala tako rekoč brez napak. Izrekli so ji ustno opozorilo, zaradi dogodka ji je bila pri ocenjevanju dela za leto 2017 dodeljena nižja ocena, “kar posledično pomeni odložitev napredovanja v plačnem razredu”.
VIR: Elizabeta Planinšič, Večer
FOTO: Stanislava Stagoja so zaradi goljufi je že obsodili na sedem let zapora, njegov kazenski dosje pa je precej zajeten (Igor Mali/Slovenske novice)

PUSTNA POVORKA
Otroška pustna povorka po ulicah Slovenske Bistrice, ki smo jo, kot že vsa leta prej, ponovno pripravili Razvojno informacijski center, 2. osnovna šola, OŠ Pohorskega odreda in OŠ Minke Namestnik Sonje, je za nami. Pri preganjanju zime so se maškar’ce zelo potrudile ter izdelale in predstavile najrazličnejše pustne like. Prav vsem otrokom se zahvaljujemo in čestitamo za izvirne maske in njihov trud, prav tako pa tudi vsem učiteljem, mentorjem, staršem in sploh vsem, ki so pri izdelavi mask sodelovali.
Ker je letošnja pustna povorka potekala na dan, ko praznuje sv. Valentin, je bilo ves čas v zraku čutiti ljubezen. Veseli smo, da so se nam tudi letos pridružili tudi najmlajši iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enote Ciciban, ki so nam sporočali, da je pomlad pred vrati. Pod maskami pomladnih znanilcev so bili otroci stari od 4 do 5 let, njihovi starši in vzgojiteljici. Združili so svoje spretnosti in znanja ter drug drugemu priskočili na pomoč pri izdelavi skupinske maske, ki je potekala v prostorih vrtca.
Učenci OŠ Minke Namestnik Sonje Slovenska Bistrica so se predstavili s poljem sivke in napovedali vojno vsem zdravstvenim tegobam današnjega časa.
Tudi na OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica je letos dišalo po pomladi in ljubezni. Predstavile so se nam skupinske in posamezne maske.
Na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica so nam letos predstavili najrazličnejše igrače in junake, s katerimi si krajšajo čas.
Tudi letos smo se odločili, da mask ne bomo ocenjevali in izbirali najboljših, saj ne želimo vzpodbujati tekmovalnosti, temveč skupno ustvarjanje, sodelovanje in druženje ob izdelavi skupinskih mask, ki jih lahko otroci izdelujejo sami, ali pa ob pomoči mentorjev, staršev… In tako so letošnji nagrajenci vsi učenci bistriških osnovnih šol, ki so se predstavili v pustni povorki. Njihova nagrada pa bo ogled kinopredstave.
VIR: Čebela Jana, RIC Slovenska Bistrica, Informator
FOTO: Informator

ŽE 16. OBMOČNA REVIJA LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
V Studenicah in na Zgornji Polskavi je 14. in 15. februarja 2014 potekalo srečanje ljudskih godcev in pevcev, območna revija je bila že 16. po vrsti.
V dveh dneh se je na odru zvrstilo 18 skupin iz bistriške, poljčanske in makolske občine, prireditev sta povezovali Majda Veber in Bernarda Skrbiš, strokovna ocenjevalka je bila dr. Urša Šivic.
Prireditev so finančno podprle vse tri občine, organizacija pa je bila tudi tokrat v rokah območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

14. februar 2003
KRIŽNAR V GRADU
Znani popotnik in borec za človekove pravice Tomo Križnar bo danes, 14. februarja. nastopil v bistriškem gradu. Njegovo predavanje z naslovom Rešimo Nube, rešimo sebe se bo začelo ob 19. uri. Križnar bo pripovedoval, kako dolgo je trajalo, daje Svet izvedel za težave afriškega plemena Nuba. V začetku marca bo popotnik spet odpotoval v Afriko, zato je bistriški pogovor bržkone zadnja letošnja priložnost za srečanje z njim.
VIR: (zk), Večer
FOTO: Tomo Križnar (Wikipedija)

NOVI TABORNIKI NA ČREŠNJEVCU
Taborništvo gotovo sodi med dejavnosti, ki mladim dajo veliko in jih pripravljajo na življenje z naravo in v njej. Doslej je rod Črno jezero iz Slovenske Bistrice štel nekaj nad 130 članov, pred dnevi pa so članstvo razširili na okrog 180 ljubiteljev narave in prijateljstva. Na Črešnjevcu so ustanovili dva voda medvedkov in čebelic (prvi do četrti razred) in vod gozdovnikov in gozdovnic (peti do osmi razred). Prvega sestanka se je udeležilo veliko bodočih tabornikov in njihovih staršev. Z delom in organiziranostjo sta jih seznanila Marička
Bračič, starešina rodu, in načelnik roda Iztok Utenkar – Čipsi. Predstavila sta jim nove in stare kroje, spregovorila o veščinah, ki jih taborniki osvajajo, o tem, kakšne prijateljske vezi se tkejo v času taborništva, in da je taborništvo šola za življenje. Na Črešnjevcu sta vodnici MČ Vesna Repnik in Minka Rajh, delo z GG pa je prevzel Iztok Utenkar – Čipsi.
Med 27. februarjem in 3. marcem, torej v času počitnic, načrtujejo zimovanje za medvedke in čebelice v taborniški koči na Šmartnem, gozdovniki in gozdovnice pa so to prijetnost že doživeli med novoletnimi prazniki.
VIR: Drago Jovič, Večer

DO SOBE ČEZ VELIKO LUŽO
V številnih krajih pri nas so gostinske organizacije uredile sobe za prenočevanja. Tujcem, ki pridejo k nam, po navadi ni treba tako daleč do prve prenočitvene zmogljivosti, huje je to, da morajo do teh objektov navadno po zelo slabih cestah in poteh.
Na Pragerskem so prav ob cesti Ptuj-Slovenska Bistrica, ki je pripravljena na prvo plast asfalta, postavili dokaj prikupno reklamno tablo, ki vabi triste in druge v njihove tujske sobe. Pred to tablo pa je bila v teh dneh nekaj metrov velika luža. Če bi kdo hotel pobliže do reklame, bi najbrž utonil v vodi.
Žal je tako tudi marsikje drugod. Turist se mora pošteno potruditi, če želi prispeti čez vse mogoče ovire, ki ga čakajo na naših cestah do mirnega spanja.
VIR: Večer
FOTO: “Vodna” nevarnost pred reklamo na Pragerskem

14. februar 1945
NEPREMIŠLJENA LIKVIDACIJE CELE DRUŽINE
Pri naštevanju žrtev 2. svetovne vojne je treba obravnavati tudi mrtve, ki so jih ubili partizani. Likvidirani so bili izdajalci, nemški sodelavci, župani in vodje krajevnih skupin Štajerske domovinske zveze, če je njihovo sodelovanje z okupatorjem škodilo domačinom ali narodnoosvobodilnemu gibanju. Vzrok za likvidacijo je bilo tudi sodelovanje z belo gardo ali s četniki ter večkratno dezerterstvo iz partizanskih vrst in skrivaštvo, še zlasti, če so skrivači ropali na račun partizanov. Bili so tudi primeri krivičnih ali nepremišljenih likvidacij. Med nje je treba šteti likvidacijo Jugovih in Jerovškovih (štiri osebe) 14. februarja 1945 v Razgoru. Res je, da je eden Jugovih izdal partizane, kljub temu pa je bila likvidacija cele družine nepremišljeno dejanje, ki je škodilo osvobodilnemu gibanju. Nemci so jo izkoristili v propagandne namene.
VIR: Penič, Lojze: Žrtve druge svetovne vojne v občini Slovenska Bistrica, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., Slovenska Bistrica 1990, str. 263

14. februar 1924
USTANOVLJENA ZADRUŽNA ELEKTRARNA V SLOVENSKI BISTRICI
Zadruga je pod tem imenom delovala sedem let in je bila ustanovljena v prostorih Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici 14. februarja 1924 z namenom, da svojim članom omogoči prejemanje električne energije iz lastne ali tuje elektrarne in poskrbi za oskrbo s predmeti, pomembnimi za razsvetljavo. Zadružnik je lahko izstopil prostovoljno ali ga je izključilo načelstvo. Pri prostovoljnem izstopu je bila zahtevana odpoved do 30. junija v tekočem letu. Za začetek poslovnega leta je bil določen 1. januar, za konec pa 31. december vsakega koledarskega leta. Do konca poslovnega leta je moralo načelstvo sestaviti natančno inventuro zadružnega imetja, oceniti vrednost zadružnih poslopij, strojev in drugih naprav, popisati in oceniti zadružne terjatve ter blagovne zaloge. Že v pravilih je bilo določeno, da se bo zadruga pridružila Zadružni zvezi v Celju, registrirani zadrugi z omejeno zavezo. S tem si je pooblaščenec zadružne zveze pridobil pravico, da se je udeleževal občnih zborov, zadruga pa brez soglasja zveze ni smela spreminjati pravil. Prvi načelnik zadruge je bil dr. Josip Pučnik, odvetnik v Slovenski Bistrici, njegov namestnik je bil Henrik Gril, posestnik v , ostali izvoljeni člani pa so bili: Danijel Omerzu, trgovec in mestni župan v Slovenski Bistrici, Anton Marčič, usnjarski mojster v Slovenski Bistrici, Josip Cerjak, kanonik v Slovenski Bistrici, Ivan Gumzej, ključavničarski mojster, ter Karel Podhraški, klepar, oba iz Slovenske Bistrice.
VIR: Slavica Tovšak, Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 279

KRESNIK SILNO NERVOZNEN
Črešnjevec
Pri nas se bližajo občinske volitve. To dela seveda samo po sebi umevno gospoda Kresnika silno nervoznega in mu povzroča veliko skrbi. Pa tudi ni ravno lahko, boriti se z našimi odločnimi možmi. Župnik in kaplan sta bila ovadena pri sodniji, kdo jih je ovadil, tega ni treba praviti, itak vemo vsi – da sta se pregrešila proti par. 5. volilnega reda, ker sta kratila volilno svobodo. Pri sodniji se je pa izkazalo, da je vsa zadeva brez podlage in ta ovadba ni opravičena. To je pa res šmentana smola za naše posili Nemce, posebno ako pridenemo še pesmico, ki jim jo je zapel naš gospod župan. Povabili so ga k sodniji in ga vprašali, kdaj bodo volitve? Ker pa sodnijske oblasti to nič ne briga in spada v delokrog glavarstev, se je odrezal gospod župan, da je to uradna tajnost. Opozarjamo, da na tak način radi razni nemški, seveda nepristranski uradniki, pomagajo Nemcem in nemškutarjem pri volitvah. Marsikateri bolj malo odločen Slovenec ostane doma, ker misli, da bo imel radi volitev kakšne poti. To ne sme biti. Ako se kateremu pripeti, da bi bil brezpotrebno, samo radi šikaniranja, in z namenom vstrahovati ga, povabljen h kaki oblasti, naznani naj to svojemu poslancu ali pa vodstvu stranke. Tako vplivanje moramo korenito odpraviti.
VIR: Straža

Rodil se je lastnik dvorca Frajštajn KLEMEN BRANDIS
Klemen Brandis se je rodil 14. februarja 1798 očetu Janezu Krstniku grofu Brandisu (1751−1812) in materi Mariji Jožefi grofici Brandis, rojeni Trauttmansdorff (1760–1826).
Ko je leta 1821 zaključil študij na dunajskem Terezijanumu, je opravljal različne uradniške službe, leta 1841 pa ga je cesar imenoval za tirolskega guvernerja in deželnega glavarja. Na tem položaju pa je zelo uspešno deloval do leta 1848.
Leta 1828 je od Štajerskega verskega fonda kupil dvorec Frajštajn (Spodnja Polskava), za nakup katerega se je pred njim zavzemal že njegov oče. Grof Klemen Brandis je iz Frajštajna upravljal tudi gromberško gospostvo in bukovško imenje. Hkrati pa je bil tudi lastnik patronata nad cerkvijo. Župnik Vincent Novak, ki je prišel na Spodnjo Polskavo avgusta 1845, je v Spominsko knjigo spodnjepolskavske župnije zapisal: »Spomladi leta 1846 so s pomočjo krajanov cerkev prekrili, račun v višini 245 goldinarjev pa je poravnal patron cerkve, grof Klement Brandis.«
Poleg tega posestva je imel v lasti tudi veliko drugih, med njimi grad Slivnica, ki ga je Klemen leta 1847 kupil od knezov Poniatovski.
17. maja 1831 se je poročil z Adrienne grofico Brandis (1810–1834). V zakonu sta se jima rodila sinova Anton Adrijan in Erih Marija. Anton je leta 1880 prodal Frajštajn in ostala posestva na Štajerskem.
Pomemben pa je bil tudi z vidika umetnostnega naročništva, saj naj bi med ostalimi naročili pri slikarju Leopoldu Kupelwieseru naročil tudi sliki Srca Jezusovega in Srca Marijinega v spodnjepolskavski cerkvi sv. Štefana.
Klemens Brandis je umrl 26. maj 1863 na gradu Slivnica, pokopan je bil na magdalenskem pokopališču v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si

14. februar 1795
BIL JE OBRTNIŠKI SLIKAR IN MESTNI SODNIK
Iz mrliške knjige župnije Bistrica izhaja podatek, da je v 18. stoletju v Bistrici živel tudi slikar Janez Jakob Reiser. Postal je sicer mestni sodnik, ostal pa obrtniški slikar. Pokopali so ga 14. februarja 1795.
VIR: Koropec, Jože: Mesto Slovenska Bistrica v 18. stoletju, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 79
FOTO: Prva stran mrliške knjige župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica od 1.januarja 1795 do 31. decembra 1826 (matricula-online.eu/sl/)
