
18. februar
Danes goduje SIMEON
Ime Simeon oziroma Simon je svetipisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Šimon. To ime povezujejo s hebrejsko besedo šama v pomenu »poslušati, uslišati«. Omenja se tudi grška oblika imena Σιμων (Símōn) , ki jo razlagajo iz grške besede σιμος (simos) v pomenu »toponos«.
Moške različice imena: Simeon, Sima, Sime, Simo, Šime, Šimej, Šimen, Šimun, Šimon, Šimeon.
Ženske različice imena: Simeona, Simona.

18. februar
IZIDE ZNAMENITA 57. ŠTEVILKA NOVE REVIJE
18. februarja 1987 je izšla 57. številka mesečnika Nova revija z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. V njej je šestnajst vidnih slovenskih intelektualcev razmišljalo o krizi družbe in politike v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju Slovencev v skupni državi. Uradna politika se je odzvala zelo burno ter obsodila revijo, urednike in pisce. Nekateri so celo zahtevali, da jo je treba prepovedati.
Najprej se je oglasila Socialistična zveza delovnega ljudstva, nato pa še Zveza borcev in predsedstvo CK ZKS. Sledila je vrsta napadov, uradnih ocen političnih forumov, govorov in novinarskih komentarjev v Sloveniji in Jugoslaviji. Predsedstvo SZDL Slovenije je na seji razpravljalo o 57. številki več kot štiri ure. Zagrebška borčevska organizacija je celo menila, da bi morali nekaterim avtorjem spornih člankov soditi. Ko je republiški javni tožilec to zavrnil, je na prizorišče stopil zvezni javni tožilec in sprožil javno polemiko o pristojnostih republike in federacije ter samostojnosti republik in njihovih ustavnih pravicah.

OTROK SE JE POŠKODOVAL NA SMUČIŠČU
V četrtek, 18. februarja 2021, se je na smučišču Trije kralji v občini Slovenska Bistrica poškodoval otrok. V spremstvu mariborske dežurne helikopterske ekipe ga je na zdravljenje v Univerzitetni klinični center Maribor prepeljal helikopter. Otrok se je hudo poškodoval. “Pozivamo k prilagojeni hitrosti smučanja, uporabi čelade in posebni pozornosti na otroke. Hitrost in način smučanja naj bosta prilagojena izkušnjam in telesni pripravljenosti vsakega posameznika, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram,” je posvarila Anita Kovačič Čelofiga s PU Maribor.
VIR: čk, Večer
FOTO: Smučišče Trije kralji (Slovenija Outdoor)

TUDI ZA POSTAJO IN URBANE VRTOVE
Sprejet občinski proračun za leto 2021
Tednik Štajer’c je 18. februarja 2021 poročal: “V Slovenski Bistrici bo v letošnjem občinskem proračunu na voljo 38,8 milijona evrov. Prihodkov je načrtovanih za 28,7 milijona evrov, predvidena je tudi zadolžitev v višini 5,2 milijona evrov. Kot je pretekli četrtek na redni seji občinskega sveta poudaril Branko Žnidar, direktor občinske uprave, so do druge obravnave proračuna zagotovili tudi denar za ureditev urbanih vrtov in obnovo avtobusne postaje v Slovenski Bistrici. Med zdravstvenim domom in športno dvorano, kjer so trenutno vrtički, bodo namreč uredili zeleno parkirišče. Projekt ureditve urbanih vrtov bodo prijavili na razpis LAS Dobro za nas.
Poleg tega je Občina Slovenska Bistrica na dražbi od DUTB odkupila zemljišče, na katerem je osrednja slovenskobistriška avtobusna postaja. Idejno zasnovo za obnovo postaje naj bi pripravili do konca tega leta.
Premalo za turizem in gospodarstvo?
Več sredstev je med drugim namenjenih tudi za delovanje krajevnih skupnosti, investicijsko vzdrževanje cest, ureditev kanalizacije, obnovo stanovanj in nakup gasilske avtolestve. Miro Juhart (SMC) je opozoril, da je v proračunu premalo denarja za turizem in gospodarstvo. Slovenskobistriški župan Ivan Žagar je ob tem spomnil na pristojnosti občine. Po njegovih besedah je bistveno vlaganje v investicije, reševanje krize vidi v povezavi z naložbami.
Dograditev zdravstvenega doma in doma starejših
Tako je že v polnem teku obnova stare šole v Vošnjakovi ulici, v katero bodo preselili državne ustanove oziroma urade, ki delujejo v Slovenski Bistrici. Na Spodnji Polskavi bodo obnovili šolsko kuhinjo in igrišče, na Keblju bodo dobili nove prostore vrtca. V Slovenski Bistrici bodo začeli obnavljati športno dvorano Bistrica in graditi nov plezalni center. Nadaljuje se obnova graščine na Zgornji Polskavi, prav tako bodo pripravili projektni dokumentaciji za dograditev zdravstvenega doma in nadgradnjo doma starejših v Slovenski Bistrici, s katero bodo pridobili več kot 60 novih postelj. Občinski svetniki so po daljši razpravi proračun za leto 2021 sprejeli brez glasu proti, večinoma so se strinjali, da je letošnji proračun razvojno naravnan.”
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Sedanja avtobusna postaja kliče po obnovi (Tomaž Ajd)

PO EKSPLOZIJI ŠE POŽAR
V požaru v mansardnem stanovanju v okolici Slovenske Bistrice se je hudo poškodovala tamkajšnja podnajemnica
Pred tremi meseci, ko sta zakonca Javernik z Devine pri Slovenski Bistrici popolni tujki, ki je ostala brez strehe nad glavo, nesebično priskočila na pomoč in ji ponudila brezplačno stanovanje, nista niti približno slutila, kakšna nesreča ju čaka. V mansardi nad garažo ob stanovanjski hiši številka 44, kamor sta nastanila 45-letno Stanko Pintar, je v četrtek, 18. februarja 2010, okrog 23.15 močno počilo. “Odhitel sem pogledat, kaj se dogaja. Ženska je stala zunaj na prostem in kričala, mansarda pa je bila vsa v ognju. Stekel sem v stanovanje in zagledal gorečo plinsko jeklenko. Zaprl sem ventil in jo vrgel iz hiše,” je včeraj povedal Anton Javernik, nesrečni lastnik mansarde. Podnajemnica, doma iz okolice Celja, je v požaru utrpela hude opekline. “Ne vem, kaj je počela, jeklenka je bila sneta iz napeljave, ventil pa odprt. Mislim, da jo je vrglo iz hiše,” je sklepal dobrotnik. Požar je prijavil na številko 112, poškodovani ženski pa je pomagal v svoje stanovanje. V štirih minutah so prispeli gasilci ter reševalno vozilo Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, s katerim so jo odpeljali v mariborsko bolnišnico. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi imela podnajemnica hudo opečeno tretjino kože.
V akciji je sodelovalo 19 gasilcev prostovoljnih gasilskih društev iz Slovenske in Zgornje Bistrice. “Intervencija je trajala dve uri in pol, a smo s požarno stražo vztrajali do treh zjutraj, saj nismo smeli do konca počistiti požarišča. Na kraj dogodka so namreč prišli tudi kriminalisti, ki bodo ugotavljali vzroke požara,” je dejal vodja intervencije Milan Smrekar.
“Dobro narediš nekomu, na koncu pa si sam revež,” je Javernik ob našem obisku strmel v pogorišče, od koder se je širil neznosen smrad. Nekoč je delal v Steklarni nova, nedavno je ostal brez službe, a se je prihranke in odpravnino kljub temu odločil porabiti za obnovo hiše. “Pozimi leta 2008 se je začela posedati streha na garaži. Lansko jesen smo jo popravili in odločil sem se, da nad garažo uredimo še mansardo, da bi se z ženo čez leta preselila v njo, hišo pa bi prepustila sinovi družini. In zdaj ne bo nič iz tega,” skrušen ugotavlja Javernik, ki od zavarovalnice kaj dosti denarja ne pričakuje, saj da je zavarovana le streha. Kot je še povedal, sta se z ženo popolno tujko odločila vzeti pod streho na sosedovo prošnjo, ker je ženska v tistem času izgubila službo kot natakarica. “Ko je živela pri nas, je zamenjala tri službe. Verjetno je imela kakšne težave, vendar mi nismo želeli biti nadležni z vprašanji v tej smeri. Zakaj je jeklenka stala na prostem, ne vemo, ali je delala samomor ali je bilo kaj drugega, ne ugibamo, to naj razišče policija,” je še dejal.
Po prvih nestrokovnih ocenah je požar, ki je mansardo popolnoma uničil, povzročil za okrog 30.000 evrov škode. Zakaj točno je zagorelo v hiši, uradno še ni znano. Glede na močan pok in gorečo jeklenko pa gre sklepati, da je vzrok zagotovo v plinu.
VIR: Vesna Lovrec, Večer, 20. 2. 2010
FOTO: Razdejanje po požaru (Marko Vanovšek)

18. februar 2008
STROKOVNOST PRED LOJALNOSTJO
Borut Pahor ob morebitni volilni zmagi obljublja umik politike iz medijev in gospodarstva, pa tudi, da strankarska izkaznica ne bo merilo pri kadrovanju
Borut Pahor, predsednik SD, je na izjemno dobro obiskani javni tribuni v Slovenski Bistrici razgrnil svoje in strankarske poglede pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami, na katerih pričakujejo prevzem vodilne vloge v slovenskem političnem prostoru. Zadnjih dogodkov o preiskavi proti vodilnim gradbincem ni želel komentirati, poudaril je le sveto dolžnost politike, da jih ne komentira, ampak prepusti institucijam pravne države brez slehernih pritiskov.
Po njegovem vlada premiera Janeza Janše izgublja podporo, ker ni izpolnila predvolilnih obljub, predvsem pa naj bi ji škodilo, ker je lojalnosti dala prednost pred strokovnostjo. Kljub temu vladi ni mogoče oporekati dosežkov, predvsem pa visoke gospodarske rasti in najnižje brezposelnosti. Zagotovil je, da v primeru zmage na volitvah pri kadrovskih rešitvah strankarska izkaznica nikakor ne bo zagotovilo za zasedbo odgovornih mest, zavzel se je za umik politike iz medijev in gospodarstva ter poudaril vlogo socialnega dialoga, do katerega je pravzaprav prišlo v mandatu 2000–2004 prav na pobudo SD. Povedal je, da kar veliko pričakuje od Mitje Gasparija, ki bo v stranki povezoval delo na področju financ, gospodarstva in sociale, in zagotovil, da bodo prav kmalu predstavili tudi druge odgovorne nosilce programa.
Udeleženci tribune so Pahorju priporočili, da mora več pozornosti posvetiti sindikalnim gibanjem, prodaji državnega premoženja in biti bolj previden pri dajanju vlog posameznikom, ki prihajajo iz drugih strank. Na vprašanja o uvedbi pokrajin, je Borut Pahor odgovoril, da se mu zdi 14 pokrajin preveč, a da ostaja osrednji problem njihovo financiranje. Dokler to ne bo rešeno, SD pokrajin ne bo podprla. Na koncu javne tribune je Maji Valenčak in Zinki Leskovar iz Oplotnice za predano delo v stranki in ženskem forumu podelil srebrni znak SD.
VIR: Danilo Utenkar, Delo
FOTO: Borut Pahor (Wikipedija)

18. februar 2005
ZAVZEL SE BO ZA STAROSTNIKE IN BREZPOSELNE
Kip NOB, Bistričani mu pravijo Bombaš – je treba prestaviti drugam – V mesto in naselja je treba napeljati plin in tako ljudem omogočiti boljše življenjske razmere
“Na nadomestnih volitvah za župana nastopam kot član Stranke slovenskega naroda,” je povedal 58-letni kandidat za župana občine Slovenska Bistrica Pavli Podlunšek. Pri 23 letih je odšel v Nemčijo in tam delal enajst let. Zdaj je upokojeni obrtnik, v devetdesetih letih je bil pobudnik ustanovitve krajevnih odborov krščanske stranke, pozneje je delal še v SLS, je v Slovenski Bistrici povedal Pavli Podlunšek.
Ko je predstavil svoj program, je poudaril svojo pripadnost slovenskemu narodu, kot župan pa se bo zavzel za starostnike, brezposelne in tiste, ki so na robu preživetja. Ker je mnogo brezposelnih, mora naša skupnost omogočiti ljudem, da bodo vlagali denar v mala in srednja podjetja. Kot župan se bo zavzel tudi za gradnjo doma za ostarele in za gradnjo južne obvoznice. Mesto moramo razbremeniti prometa, gradnja krožišč je nujnost. “Računam tudi na gradnjo obvozne ceste proti Impolu in na gradnjo druge osnovne šole v Slovenski Bistrici ter telovadnice v Makolah. V mesto in naselja je treba napeljati plin in tako ljudem omogočiti boljše življenjske razmere. Občina Slovenska Bistrica ima veliko možnosti tudi v turizmu, njegov razvoj je treba pospešiti in ne zavirati. V turizmu je namreč možno odpreti nova delovna mesta,” je še dodal Podlunšek. Perspektiven se mu zdi tudi razvoj biokmetijstva. Presenečen je nad bolj ali manj neorganiziranim parkiranjem tovornjakov. Zato, pravi, bo treba zgraditi večje parkirišče za tovorna vozila. In ne nazadnje, je še rekel Podlunšek, svoje volivce želi opozoriti na Trg svobode. Sedanji kip NOB – Bistričani mu pravijo Bombaš – je treba prestaviti na drugo lokacijo. Strinja se s tistimi, ki trdijo, da je trg preobložen z različnimi predmeti in objekti.
V predstavitvi svojega predvolilnega programa Podlunšek še opozarja na skrb za kolesarje. V mestu namreč nimajo niti ene kolesarske steze. Zanima ga, kaj pravzaprav počne komisija, ki se ukvarja s preventivo v cestnem prometu. V zvezi s prometno ureditvijo opozarja tudi na razmere na Pragerskem, na primer v Ulici bratov Berglez. Za probleme, ki jih ima sam in še nekateri, se ne zmenijo niti komisija niti policija niti krajevna skupnost, je še dejal Podlunšek. Prepričan je, da je njegov program izzivalen za javnost, zato pričakuje, da bo v občini s svojo stranko dosegel dober volilni rezultat.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer

BISTRIČANI, ALI STE VEDELI?
Lani je skladišče Rdečega križa v Slovenski Bistrici obiskalo 796 ljudi, ki so prinesli najrazličnejša oblačila in predmete. V minulem letu je RK razdelil 6918 otroških, ženskih in moških oblačil, 452 parov čevljev, 93 kosov pohištva, 155 kosov posteljnega perila, 16 pralnih strojev, štedilnikov in hladilnikov, sedem televizijskih in radijskih aparatov, 18 šolskih torb in nad 500 zvezkov. Člani območnega združenja RK so razdelili 1310 zavojev s hrano in 3981 kilogramov pralnega praška v vrednosti 5.2 milijona tolarjev.
VIR: (zk), Večer

DANES A. ŠTAKUL
Gost tretjega Bistriškega večera v organizaciji Gostinstva in turizma Murko iz Slovenske Bistrice bo danes, v petek, 18. februarja, ob 20. uri televizijski novinar Aleks Štakul.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Aleks Štakul (Biografski-sb.si)

18. februar 1987
KS ČREŠNJEVEC PRED ODLOČITVIJO
Prebivalci krajevne skupnosti Črešnjevec (Brezje. Farovec, Lokanja vas. Pretrež, Trnovec, Vrhloga in Črešnjevec) se bodo v nedeljo na referendumu odločali o tretjem samoprispevku. S tako zbranim denarjem bi se po programu samoprispevka lotili obnove in razširitve doma kulture in sanacije šole na Črešnjevcu, uredili transformatorske postaje in telefonske linije, v posameznih krajih pa bi se lotili asfaltiranja cestišč, ureditve cestne razsvetljave, sanacije cestnega prehoda prek železniške proge, gradnje avtobusnih postajališč, kanalizacije itd.
»Živimo na lepem koščku zemlje, v okolju, na katerega smo ponosni. Ohranjamo ga, hkrati pa spreminjamo, z željo da bi nam zadovoljevalo naše življenje. V zahvalo za dediščino naših prednikov bomo tudi tokrat glasovali ZA, zato da oplemenitimo in obogatimo njihovo delo, njihove in naše življenjske silnice,« je zapisal na prvi strani biltena odbor za pripravo referenduma.
VIR: Samo Brbre, Večer

USPELO JIM JE
Pomembni uspehi kolektiva EMI iz Poljčan
Organizacija združenega dela EMI Poljčane uvršča med delovne organizacije v občini Slovenska Bistrica, ki jim je v zadnjem času uspelo izboljšati kakovost dela. Zlasti v zadnjih nekaj letih je uspelo kolektivu prodreti na celotno jugoslovansko tržišče, vse bolj pa se umerja tudi na zunanji trg. Njihovi proizvodi so svetila; ukvarjajo pa se tudi z elektro montažno dejavnostjo.
Samo v letu 1975 je uspelo kolektivu zvečati celotni dohodek kar za 30 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Kljub močni konkurenci z enakimi proizvodi — na domačem in tujem tržišču — je kolektiv v minulih letih zvečal izvoz, ki zdaj že presega 16 odstotkov celotne proizvodnje. To velja še posebej za izvoz na vzhodna tržišča, pa tudi na zahodnem trgu prodajo čedalje več. Od leta 1973, ko je kolektiv pričel svoje proizvode izvažati, pa do leta 1975 so izvoz zvečali kar petkratno. Seveda pa vsi ti uspehi terjali modernizacijo in razširitev proizvodnih prostorov. Prav te dni končujejo gradnjo nove proizvodne dvorane s 450 kvadratnimi metri površine; zraven nje bodo zgradili še poslovne prostore in poseben razstavni prostor, ki bo omogočil pregled proizvodnih novosti.
Letos namerava kolektiv končati modernizacijo stare proizvodnje, urediti galvanizacijo in razširiti lakirnico. Vsi ti uspehi pa še niso zadnja beseda pri razširjanju proizvodnje svetil v Poljčanah. Sprejeli so tudi stabilizacijski načrt in razvojni načrt delovne organizacije za obdobje 1976-1980. Iz njega je razvidno, da bodo tudi v prihodnje delovali z nezmanjšano zmogljivostjo, predvsem v duhu nove ustave in stabilizacijskih ukrepov.
VIR: V. Horvat, Večer
FOTO: Nova dvorana EMI v Poljčanah v gradnji (Večer)

TRI POROKE V ENEM LETU – PRVA, SREBRNA IN ZLATA POROKA ISTE DRUŽINE
18. februarja 1951 sta imela v Laporju zlato poroko zakonca Kušar, starša kmeta iz Spod. Ložnice, Kušar Franca. Ta Kušar Franc in njegova žena Julijana, roj. Šprogar, pa sta svojo srebrno poroko slavila 15. maja 1951, le dan po tem, ko se je 14. maja 1951 poročil njun sin Kušar Franc – Franček z Alojzijo, roj. Pirš.
Tri poroke – prva, srebrna in zlata iste družine v enem letu – so gotovo izredna zanimivost in vzrok za slovesnost za vso družino Kušar, ki je dala tudi duhovnika Štefana Kušarja.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Vsi trije pari jubilantov Kušar (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)

KOVAČNICA DENARJA
V Mariboru so prijeli nekega razpečevalca ponarejenih 10 dinarskih kovancev. Ta je priznal, da je ponarejeni denar dobival iz Pragerskega, kjer so tamkajšnji orožniki odkrili pravo kovačnico denarja v kovačiji Maksa Dra. Poleg kovača so aretirali tudi njegovega brata ključavničarja Otona Dra, posestnika Ježiča iz Poljčan in nekega Šušniloviča iz Studencev pri Mariboru. Zaplenili so 17 ponarejenih kovancev in orodje.
VIR: Večernik

PRISPELI NOVI ZVONOVI ZA CERKEV NA LEVARJIH
Zvonove so 18. februarja 1924 pripeljali na železniško postajo Slovenska Bistrica in tri dni pozneje, ko je bil nenavadno lep in miren zimski dan, so se Zgornjepolskavčani odpravili ponje. Naložili so jih na dva z venci okrašena voza, ko so krenili od postaje proti Zgornji Polskavi, pa so kolono spremljali slovenskobistriški župnik, številni Slovenskobistričani, Zgornjepolskavčani in dvanajst zgornjepolskavskih konjenikov. Pozdravljali so jo tudi vsi zvonovi v slovenskobistriških cerkvah. Na vrhu Klopc in na meji zgornjepolskavske fare so kolono pričakali nova množica ljudi, godba na pihala ter požarna bramba peš in na konjih. Nad mostom čez Polskavo v središču Zgornje Polskave je bil razpet slavolok in pod njim so stale v belo oblečene mladenke. Tam je zvonove pozdravila Pavla Hojnik. Do cerkve na Levarjih sta kolono pričakala še slavoloka Bukovčanov in Ogljenšaka, številni navzoči pa so se nato udeležili slovesnih večernic.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 125
