
19. februar
Danes goduje KONRAD
Ime Konrad izhaja iz nemščine. Razlagajo ga kot zloženko iz starovisokonemških besed kuoni v pomenu »drzen, neustrašen« in rāt »svetovalec«.
Moške različice imena: Kondrad, Kondrat, Konrat, Kurt
Možne moške različice: Rado, Radko, Ratko,
Ženski različici imena: Konrada, Konradina.

19. februar
USTANOVLJENA SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA
Slovenska škofovska konferenca, s kratico SŠK (latinsko Conferentia episcoporum Sloveniae), je najvišja ustanova Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, ki združuje škofe vseh šestih slovenskih škofij: Nadškofija Ljubljana, Nadškofija Maribor, Škofija Koper, Škofija Novo mesto, Škofija Celje, Škofija Murska Sobota. Ozemlje SŠK sovpada z mejami Republike Slovenije.
Ustanovljena je bila 19. februarja 1993.Pred tem so bili slovenski škofje skupaj z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Predsednik slednje je postal tedanji ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar.

PUSTOVANJE V GLADOMESU
Leto se je obrnilo in kar hitro je prišel pustni čas. Tako je pust prišel tudi v naše kraje. V Gladomesu smo se odločili, da zimo preženemo zato smo povabili k sodelovanju znane in poznane kurente. Prišli so v nedeljo, 19. februarja 2023. Pridružile so se jim številne domače maske, med njimi so bile najštevilčnejše meduze, pa papeža s papa mobilom, tudi en kardinal se jim je pridružil. Povorka se je odvila od »vile Rustike« do križišča pri Ajdu v Gladomesu. Vmes so bile posamezne postaje, kjer so se udeleženci povorke lahko okrepčali. Kurenti so s svojim plesom, zvonjenjem in zvončkljanjem ter pokanjem z biči prispevali k glasnosti povorke, kar je moralo priklicati pomlad in odgnati zimo. Zagotovo se srečamo naslednje leto.
VIR: Jožica Smogavec, DU Zgornja Ložnica
FOTO: Gladomeški pusti (Arhiv DU Zgornja Ložnica)

SKORAJ 2000 EVROV ZA DRUŽINE V STISKI
Najvišji znesek za podpisano rumeno majico Tadeja Pogačarja je tik pred zaključkom dražbe ponudil Mariborčan Žan Peče
Dobrodelna dražba, ki jo je z Leo klubom Slovenska Bistrica organizirala časopisna hiša Večer, je uspešno zaključena. Za rumeno majico s podpisom najmlajšega zmagovalca kolesarske dirke po Franciji v njeni zgodovini, Tadeja Pogačarja, je najvišji znesek odštel Mariborčan Žan Peče. Tik pred iztekom roka je Peče ponudil 1420 evrov in si tako zagotovil zmagovalno majico slovenskega šampiona.
Odvetniški pripravnik je dirko spremljal vsak dan
A celoten iztrženi znesek, ki bo namenjen donaciji za humanitarno pomoč družinam v stiski na območju Slovenske Bistrice, je še nekoliko višji. Dobrodelno so se odzvala tudi nekatera podjetja in donirala še 450 evrov. Skupen zbran znesek je tako 1870 evrov. Leo klub Slovenska Bistrica bo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Slovenska Bistrica z zbranim denarjem olajšal stiske socialno najšibkejšim iz tega kraja.
“Lani sem dirko po Franciji spremljal vsak dan, in ko sem zasledil dražbo in rumeno majico tega izjemnega kolesarja, sem si rekel, da te izjemne priložnosti ne izpustim iz rok. Zelo je pripomoglo k moji odločitvi, da je bila to dobrodelna dražba, da smo tako naredili vsi skupaj nekaj dobrega, da se bo lahko pomagalo čim več ljudem v stiski,” je pojasnil 26-letni Žan Peče, tudi sam rekreativni kolesar. Rumena majica bo častno mesto dobila na steni v njegovi pisarni. “Majica me bo opominjala ne samo na ta izjemni športni dosežek, pač pa tudi, da se z vztrajnostjo in voljo lahko marsikaj doseže,” pravi mlad odvetniški pripravnik.
V torek Dobrodelna Resnica ali Laž
“Zahvaljujemo se vsem, ki so dražbo omogočili in pri njej sodelovali. Seveda pa tudi osebi, brez katere dražba ne bi bila mogoča. Tadeju Pogačarju velik hvala. Celoten izkupiček gre do zadnjega centa za dober namen. V sodelovanju s CSD Slovenska Bistrica bomo pomagali kar nekaj družinam, z nakupi hrane, šolskih potrebščin in drugih osnovnih življenjskih potrebščin, kar je bil bistveni namen te dobrodelne dražbe,” je ob zaključku akcije povedal Anej Dukarič, vodja projekta in član Leo kluba Slovenska Bistrica.
Z dobrodelnimi aktivnostmi pa niso zaključili. Čez nekaj dni, 23. februarja, so pripravili še dobrodelni spletni stand-up dogodek Dobrodelna Resnica ali Laž, s katerim mladi lionsi zbirajo sredstva za družino (mati samohranilka in štirje otroci), ki jim je pogorela hiša in z njo vse, kar so imeli.
VIR: Barbara Bradač, Večer
FOTO: Žan Peče je prejel rumeno majico Tadeja Pogačarja iz rok Aneja Dukariča v mariborskem Mestnem parku (Igor Napast)

GAŠENJE TRAVNIŠKEGA POŽARA V SESTRŽAH
19. februarja 2021 so gasilci PGD Pragersko gasili travniški požar ob zadrževalniku v Sestržah; kot že večkrat prej, se je vnela podrast tega slabo vzdrževanega protipoplavnega objekta. Z ognjem ob tem zadrževalniku so se dvakrat spopadli tudi meseca marca.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
FOTO: Pragerski gasilci v boju s požarom pri zadrževalniku v Sestržah (Arhiv PGD Pragersko)

SEJA PREDSEDSTVA SOS
Na seji Predsedstva SOS o prenovi prostorske in gradbene zakonodaje
V prostorih Bistriškega gradu v Slovenski Bistrici je danes potekala 9. seja Predsedstva Skupnosti občin Slovenije.
Člani predsedstva so razpravljali o prenovi prostorske in gradbene zakonodaje. Novosti zakonodaje, ki je v javni razpravi, je predstavil Luka Ivanič z Ministrstva za okolje in prostor.
Kot je poudaril Ivanič, želijo s spremembami doseči bolj prožen sistem prostorskega načrtovanja.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

TRAGIČNA PROMETNA NESREČA
V soboto zvečer, 19. 2. 2011, se je pri naselju Spodnja Brežica na cesti Poljčane–Slovenska Bistrica zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik kombiniranega avtomobila pred prehodom ceste čez železnico, najverjetneje zaradi neprimerne hitrosti, zapeljal na bankino, na kateri sta bila kolesar in pešec. Pešec se je rešil s skokom v potok, 16-letni kolesar pa se trku ni uspel izogniti. Tudi njega je vrglo v potok, pozneje pa je zaradi hudih poškodb umrl v mariborski bolnišnici. Policisti so 55-letnemu vozniku, doma iz okolice Poljčan, odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal prisotnost alkohola v organizmu nad dovoljeno mejo, zato so ga pridržali.
VIR: 7dni

19. februar 2005
MONODRAMA POREDUŠOV JANUŠ
V Slomškovem domu je bila 19. februarja 2005 monodrama Poredušov Januš, v izvedbi dramskega igralca Evgena Cara.
Zgodbo ljudi in usodo kmetije v času Avstro-Ogrske je pričaral na hudomušen način. Pripoved, začeta v obdobju Avstro-Ogrske, se odvija preko 1. svetovne vojne, Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije, do današnjih dni.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Evgen Car (Wikipedija)

19. februar 1991
NEVARNE PASTI NA BISTRIŠKIH CESTAH
Vedno več nesojenih voznikov
Lani je na bistriških cestah umrlo devet ljudi • Poškodovanih je bilo 77 • Alkohol je med najpogostejšimi krivci za nezgode
Komandir postaje milice v Slovenski Bistrici — v okviru te delajo tri enote, poleg bistriške še oddelka v Poljčanah in na Pragerskem — Marjan Korenjak pravi, da so ceste na bistriškem območju znane po svojih pasteh, »največ nezgod pa se pripeti na cesti med Sp. Ložnico in Oplotnico, kjer preseneti poledica na sicer ravni cesti, na podobne pasti pa morajo biti pripravljeni vozniki še na cesti od Poljčan do Makol«.
Lani je na bistriških cestah umrlo devet ljudi, leto pred tem pet. »V lanskem letu smo
obravnavali 377 prometnih nezgod, s 77 poškodovanimi, 1989. leta pa 327, v katerih je bilo poškodovanih 96 ljudi. Lani smo obravnavali 361 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, leto prej je bilo teh še več. kar 408. Največkrat smo kot kršilce cestnoprometnih predpisov obravnavali voznike brez vozniškega dovoljenja, število teh celo narašča, saj smo 1989. Ieta obravnavali 452 takih primerov, lani 508. Narašča tudi število tistih, ki vozijo z neregistriranimi vozili. Vsako leto več je tudi izrečenih denarnih kazni. Tako je bilo lani na ta način kaznovanih 4766 voznikov, leto pred tem 4421. Zmanjšalo pa se je število pisnih opozoril in odvzeli smo manj vozniških dovoljenj, lani denimo 253, predtem 275.«
Najpogostejši vzroki nesreč na cestah so prehitra vožnja, na drugem mestu je napačna uporaba smeri in strani vožnje, že na tretjem mestu pa alkohol.
Ob sicer vedno večjem obsegu dela na področju prometne varnosti pa se bistrški miličniki ukvarjajo tudi s prekrški javnega miru in reda. Takih primerov je bilo lani za četrtino manj kot leto prej, srečujejo se s pretepanjem, pitjem na javnem kraju, omalovaževanjem pooblaščenih oseb, a kot pravi Marjan Korenjak, opažajo prav tu nekajleten padec kršitev. Če pa do njih že pride, je najpogostejši krivec alkohol.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Marjan Korenjak (Večer)

NEZADOVOLJNI GLEDALCI
Kino v Slovenski Bistrici je precej star, kar lahko opazimo v notranjosti, saj na nekaterih mestih odstopa omet oziroma barva. Še nekatere slabosti so v dvorani in bi jih lahko odpravili, če bi bito dovolj denarja. Sedeži so dodobra razmajani in škripajoči. Kadar predvajajo slovenski film, je zelo slab ton. Če pa še med eno predstavo film zaradi tehničnih motenj trikrat prekinejo, postanejo gledalci precej glasni.
VIR: S. Brbre., Večer

SMRT V PUSTNI NOČI
Družbena kronika
Zgodilo se je pred dnevi Poljčanah. Eden izmed oskrbovancev Doma onemoglih, 74-letni starček je nekoliko pregloboko pogledal v kozarec v vaški gostilni. Morda je bil tudi malce nadležen, pa so ga kratko-malo postavili pred vrata, v mrzlo zimsko noč. Morda se je še kdo posmehnil njegovemu pijanemu kolovratenju in brbranju, a nihče se ni več zmenil zanj, nikogar mi zaskrbelo, ali bo starček našel pot nazaj. Zakaj neki? Bil je pustni večer in ljudje so vendar prišli na zabavo, ne pa da bodo spravljali pijanega starčka domov! Pretežko je bilo tudi, da bi kdo sporočil v nekaj sto metrov oddaljeni dom, na pridejo ponj.
Zjutraj pa so starčka našli na pol zmrznjenega s prebito lobanjo v kupu žagovine pred gostilno. Zdaj je seveda nastala naglica, hitro so bili pri roki ljudje, ki so ga spravili v dom, tam so mu takoj nudil prvo pomoč, toda bilo je prepozno. Starček je umrl še isti dan.
Al je sploh potreben kakšen komentar? Bržkone ne. Morda tiste, ki so drugo jutro izvedeli o smrti človeka, kateremu prejšnji večer niso hoteli pomagati, tudi peče vest, morda si sami dopovedujejo, da niso krivi, ker pač ni njihova stvar spravljati pijance domov. Ali pa so celo že pozabili. Saj ga nihče ni poznal, nikogar svojega ni imel.
Čudno, toda ko sem prebirala poročilo našega dopisnika o tem dogodku v Poljčanah, sem se nehote spomnila nekega drugega primera. Pet naših ljudi, žrtev atomskega sevanja, je ležalo na smrt bolnih v pariški bolnišnici. Pa so prišli štirje Francozi in jim ponudili, da jim dajo svoj kostni mozeg. Nikdar še niso videli bolnikov, nič niso bili z njimi v sorodu, operacija je utegnila biti zelo boleča in nevarna, toda niti za hip niso oklevali. Med njimi je bila mati štirih otrok. Tisti hip je ni zanimalo kdo so ljudje, ki jim je treba pomagati, vedeli so samo to, da jim je treba pomagati. Eden od bolnikov je umrl, toda štirje so se te dni zdravi vrnili v domovino.
Morda kdo poreče: saj to nima nobene zveze! Pa jo ima. V Parizu so štirje ljudje opravili svojo plemenito človeško dolžnost. Nekje drugje pa jo nekateri ljudje niso.
VIR: Večer

Rodil se je strugar in sodelavec gestapa HERBERT STRMŠEK
Herbert Strmšek se je rodil 19. decembra 1923 na Pragerskem kot najmlajši od štirih otrok v družini železničarja Janeza in gospodinje Pavle. Strmškovi so prišli na Pragersko z avstrijske Koroške. Med vojno so se zaradi zavezniškega bombardiranja Pragerskega umaknili na Spodnjo Polskavo, po vojni pa so porušeno hišo popravili in se vrnili na Pragersko. Po nekaj letih pa so se odselili v Maribor.
Herbert Strmšek je končal je pet razredov ljudske šole in dva razreda meščanske šole na Ptuju ter se izučil za strugarja.
Po 1. novembru 1941 ni več prikrival, da je sodelavec gestapa. Od takrat je vsak dan na poti v službo in iz nje nosil uniformo zloglasne organizacije SS.
Herbert Strmšek naj bi leta 1941 izdal pragersko uporniško skupino, zato je bil po koncu 2. svetovne vojne aretiran in zaprt.
Gestapovci naj bi na podlagi njegove izdaje 24. septembra 1941 dopoldne na delovnem mestu v Mariboru najprej aretirali in zaprli Franca Bergleza, nato pa na Pragerskem njegovega brata Maksa Bergleza ter Vladimirja Bergleza, Franca Bizjaka ml., Leopolda Čopa, Edvarda Jeriča, Alojza Luršaka ml., Franca Nežmaha in Josipa Smerduja, dan pozneje Antona Auerja ter Alojza Prenerja in 26. septembra Mira Kaca. Šest članov prve odporniške skupine so naslednji mesec ustrelili kot talce; Maksa in Franca Bergleza ter Franca Bizjaka 10. oktobra 1941 v Šoštanju, Leopolda Čopa, Alojza Prenerja in Kac Mira pa 30. oktobra 1941 v Mariboru.
Herberta Strmška so zaprli od 21. junija 1945. Sodni postopek zoper njega je potekal na Okrožnem sodišču v Mariboru od 4. do 6. marca 1947. Na sojenju je pričalo več deset prič, samo s Pragerskega jih je bilo dvanajst. Med sodnim postopkom so mu dokazali, da je bil gestapovec, da je izdal pragerske aktiviste Osvobodilne fronte (OF), da je ovajal zavedne Slovence v Mariboru, na Ptuju, v Ormožu, Slovenski Bistrici, Ljutomeru in Gornji Radgoni, da je gestapu izdal partizanski bunker v Mekotnjaku pri Ljutomeru in s tem zakrivil smrt petih partizanov, da je v zaporih na Ptuju in v Gornji Radgoni grozljivo mučil ujetnike, med njimi tudi organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah Jožeta Lacka, in še več drugih zločinov. Svojo krivdo je le delno priznal.
Herbert Strmšek je bil zaradi dokazanih zločinov obsojen na smrt in bil 1. avgusta 1947 v Ljubljani usmrčen.
VIR: biografski-sb.si

Rodil se je kmetijski tehnik BORIS JANŽEKOVIČ
Boris Janžekovič, brat Zore Janžekovič, se je rodil 9. februarja 1922 v Slovenski Bistrici očetu Matku, učitelju v Slovenski Bistrici in materi Heleni, rojeni Vehovar, iz Videža (občina Slovenska Bistrica). Imel je še sestri Vido in Marico.
Po končani meščanski šoli v Slovenski Bistrici se je vpisal na Srednjo kmetijsko šolo v Križevcih na Hrvaškem in jo v štirih letih uspešno zaključil.
Že pred začetkom 2. svetovne vojne je bil zaposlen pri grofu Varadyju v Križovljan gradu pri Ormožu.
Leta 1942 so ga aretirali in zaprli na Ptuju. Osumljen je bil komunistične propagande na obmejnem območju. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili, vendar je bil pod stalnim nadzorom. Kmalu so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko in poslali na fronto. Na ruski fronti je bil ranjen in je veliko časa preživel v bolnišnici.
Ko je okreval se je priključil peti prekomorski brigadi v Marseillu (Francija). Kot repratiiranec je 9. maja 1945 preko Barija (Italija) pripotoval v Trogir (Hrvaška), kjer ga je nova oblast zadržala in najverjetneje umorila nekje v gozdovih nad Trogirjem med streljanjem repatriiranih vojakov. Vzrok je bila vojaška knjižica, ki je kljub nasvetom ni odvrgel. V njej je bilo zavedeno, da je prva dva meseca v nemški vojski odslužil na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Zgodila se je še ena »čudna« pomota: ime Borisa Janžekoviča je napisano na spomeniku padlim partizanom v NOB na Glavnem trgu v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si

19. februar 1709
POROČI SE MESTNI UČITELJ
Iz zapisa v poročni knjigi župnije Bistrica izvemo za podatek o takratnem učitelju. 19. februarja 1709 se je namreč poročil učitelj (ludimagister) Janez Jurij Gabler z Ano Marijo, hčerko pokojnega učitelja Lerhingerja († 1707), 7. decembra istega leta pa so krstili njunega sina Jožefa Ambrozija.
Janez Jurij Gabler je umrl že 8. decembra 1714, star komaj 34 let.
VIR: Koropec, Jože: Mesto Slovenska Bistrica v 18. stoletju, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 79
FOTO: Prva stran poročne knjige župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica (matricula-anline.eu/sl/)
