22. februar
Danes goduje MARJETA
Ime Marjeta je nastalo verjetno iz oblike Margeta, ki je skrajšana iz Margareta. Ta izhaja iz latinskega imena Margarita oziroma grškega Margarítês in se povezuje z grško besedo margarítês v pomenu »biser«. V južnoslovanskih jezikih imenu Marjeta pomensko ustreza ime Biserka.
Ostale različice imena: Eta, Greta, Grete, Greti, Gretica, Gretka, Magi, Marga, Margaret, Margareta, Margarete, Margaretka, Margarita, Margit, Margita, Margerita, Margeta, Margot, Marijeta, Marjetica, Marjetka, Megi, Meta, Meti, Metka, Pegi, Rita.
22. februar
PRVIČ OBJAVLJEN PREŠERNOV SONETNI VENEC
Pesnitev Sonétni vênec je pesniška oblika in naslov pesmi, ki jo je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1833, objavljena pa je bila 22. februarja 1834, v nemškem časopisu Illyrisches Blatt oziroma v njegovi posebni prilogi. Venec je sestavljen iz 14 sonetov in dodatnega, 15. soneta – akrostiha – ki ga je Prešeren naslovil z Magistrale in je sestavljen iz začetnih črk imena Prešernove ljubezni (muze) – Primičeve Julije.
Drugič je bil Sonetni venec natisnjen v Poezijah (1846), vendar v dveh variantah. Poezije so izšle v nakladi 1200 izvodov. V 150 izvodih je bil Sonetni venec natisnjen tak kot leta 1834; teh 150 izvodov je vzel Prešeren zase oz. svoje znance in niso bili za prodajo. V 1050 izvodih, namenjenih prodaji, pa je magistrale spremenil: besedni red je v štirih verzih spremenil tako, da akrostih ni več tvoril Julijinega imena ampak SRIMICJVISZLJI. Prvi verz se npr. glasi: “Slovencam nov poet tvoj venec vije”. Z originalnim akrostihom je leta 1834 namreč razburil Primičevo družino; leta 1846 pa je bila Julija poročena in ji najbrž ni želel znova povzročati težav.
22. februar 2020
8. POKAL ZLATEGA POHORSKEGA JELENA
V soboto, 22. februarja 2020, je na smučišču Trije kralji v organizaciji LD Šmartno na Pohorju in SSK Šmartno ter pod pokroviteljstvom Lovske zveze Maribor potekal 8. pokal za Zlatega pohorskega jelena 2020.
V prekrasnem sončnem vremenu so se lovci-smučarji pomerili v veleslalomu. Najboljši čas proge je s 44,37s dosegel Robert Kralj iz LD Tržič. Ekipno prvo mesto je dosegla ekipa LD Slovenska Bistrica, drugi so bili člani LD Dovje in tretji člani LD Šmartno.
Ostale LD so se uvrstile takole: Fram, Dravnija Majšperk, Puščava, Bistra, Pogorevc, Tržič, Koprivna-Topla, Cirkovce, Struge na Dolenskem in Podvelka.
Predstavnik Lovske zveze Maribor, Zdravko Brezovšek je najboljšim v posameznih kategorijah podelil pokale in medalje.
VIR: LD Šmartno na Pohorju
FOTO: LD Šmartno na Pohorju
100. ROJSTNI DAN SLAVKA KOVAČIČA
V Domu starejših v Slovenskih Bistrici je bil v petek, 22. februarja, poseben dan. Varovanec Slavko Kovačič, starosta bistriškega časnikarstva, dolgoletni urednik Metalurga in priljubljeni satirik Jaka Drog, predhodnik današnjega stand upa, je praznoval svoj 100. rojstni dan. Poleg hčere Danice Maček in sina Slavka Kovačiča – Spidija so mu ob visokem jubileju čestitali tudi župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan Občine Makole Franc Majcen, direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Iva Soršak in predstavniki Rdečega križa ter zaposleni v domu starejših. Slavko Kovačič, ki je pomembno zaznamoval lokalno skupnost na več področjih, je še vedno čilega duha. Skupaj z gosti se je tudi pošalil in zapel.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Aleš Kolar
GRADILA STA SPOMENIK ŽRTVAM NACIZMA V GRADCU
Edina še živeča kamnoseka pripovedujeta o svojem delu
Ivan Veber in Ivan Potočnik, klena 80-letnika iz Oplotnice, sta imela zanimivo poklicno življenje. Edina še živeča kamnoseka Granitne in lesne industrije Oplotnica sta namreč leta 1961 sodelovala pri gradnji in postavitvi mednarodnega spomenika žrtvam nacizma in morije druge svetovne vojne na osrednjem graškem pokopališču, kjer počivajo tudi borci Pohorskega bataljona. Z občinsko organizacijo Zveze združenj borcev za vrednote NOB iz Oplotnice sta lansko jeseni graško pokopališče in spomenik tudi obiskala.
Delali so dan in noč
Kamnoseka se ne spomnita, kdo je dal pobudo za postavitev spomenika v Gradcu, pravita pa, do so imeli 1. avgusta 1961 sestanek, na katerem jim je Milan Ivanuša, takratni direktor Granitne industrije Oplotnica, predstavil projekt, sodeloval je tudi projektant, arhitekt Boris Kobe, ki je kasneje nadziral sestavo in postavitev spomenika. V Cezlaku, vasici pod obronki južnega Pohorja, je namreč po vojni vihri s polno paro deloval kamnolom. Podjetje Granitna in lesna industrija Oplotnica je zaposlovalo 550 delavcev, pretežno za izdelavo kock, monumentalnih spomenikov, poslovnih stavb in tudi protokolarnih objektov.
Mednje je torej sodil tudi spomenik žrtvam druge svetovne vojne. Zemeljska, temeljna dela na pokopališču je opravilo avstrijsko gradbeno podjetje. Sosednja država je zagotovila tudi stroje in dvigala, ki so jih potrebovali za sestavo oboka in dvig stebra. Obok spomenika je namreč sestavljen iz segmentov, ki so jih po šablonah posamezno izdelali v Cezlaku in jih s tovornjaki Intereurope vozili v Gradec. V kamnolomu so tudi na spomenik vgravirali in pozlatili imena vseh 2516 žrtev.
Tovornjaki so hkrati pripeljali 20 elementov naravnost na pokopališče, kjer je čakalo šest cezlaških kamnosekov, ki so bili tam na delu tri mesece. Živeli so v mladinskem domu, nedaleč od železniške postaje. Delali so cele dneve, tudi ponoči, prehranjevali pa so se v gostišču, pripovedujeta. Imeli so dobre, prijateljske odnose z avstrijskimi gradbenimi delavci, tudi mestna oblast je s simpatijami spremljala njihovo delo. Kamnoseki so v Gradcu zelo dobro zaslužili. Prejemali so plačo in terenski dodatek. Naša sogovornika sta si s prisluženim kupila težka motorja.
Postaviti spomenik ni bilo enostavno. Osnovni robniki so bili različno dolgi, zgornja in stranska ploskev polirani. Položili so jih na tloris spomenika. Armatura je bila železna, nanjo so natikali granitne segmente, ki so imeli izvrtane luknje. Ob zaključku del sta opaž razdirala Veber in Potočnik. Spominjata se, da so bili vsi na trnih, za koliko se bo obok posedel. Arhitekt je računal na štiri milimetre, a se je obok pogreznil za sedem.
Brez nezgod, a provokacije
Pri delu ni bilo nezgod, prav tako nobene napake. Kar dvakrat pa so doživeli sabotažo, a ker so bili predhodno opozorjeni, da lahko pričakujejo provokacije, so bili bolj pozorni. Na gradbišče so prihajali hrvaško govoreči neznanci in jih žalili ter nasprotovali gradnji. Kamnoseki so predvidevali, da to počne hrvaška ustaška emigracija, in kasneje se je to potrdilo. Najprej je bil skoraj žrtev sabotaže Ivan Veber. Ponoči so jim namerno preklopili električni tok, in ko je Veber zjutraj vklopil elektriko, ga je streslo. Priseben sodelavec je pravočasno prekinil dotok. Drugič so jim na leseni ograji, ki so jo postavili pri obelisku, prežagali dva stebra.
VIR: Tomaž Ajd, Maja Valenčak, Štajer’c
FOTO: Kamnoseki iz Cezlaka med delom poleti 1961 (Osebni arhiv kamnosekov)
NA ŠMARTNEM PREMIERNO UPRIZORIJO DIVJEGA LOVCA
Dramska sekcija KUD Šmartno na Pohorju je v petek, 22. februarja 2013, v dvorani OŠ Šmarno na Pohorju premierno uprizorila gledališko igro Frana Saleškega Finžgarja Divji lovec.
Predstavo, v kateri je sodelovalo več kot dvajset ljubiteljskih igralcev, je režirala domačinka Marijana Pečovnik. Ponovitev igre je bila v soboto, 23. februarja, prav tako v dvorani OŠ Šmartno na Pohorju.
VIR in FOTO: Informator
ZASEBNIK OBLJUBLJA: LEKARNA BO ČEZ MESEC DNI ODPRTA
Tudi okoliščine, kot so lastništvo, odkup zemljišča, vpis v zemljiško knjigo in soglasja sosedov, vplivajo na odpiranje pragerske lekarne – Občina in lekarna proti Minsu in zasebnemu lekarnarju
Prebivalci Pragerskega že od leta 2003 pričakujejo novo lekarno. Potrebujejo jo zelo, saj morajo ljudje, ki potrebujejo zdravila, v bližnjo Slovensko Bistrico, v Rače ali pa v Kidričevo. Ker je na Pragerskem zasebna zdravstvena ambulanta, je vodstvo krajevne skupnosti Pragersko menilo, da naj Pragerčani dobijo še lekarno. Velenjsko podjetje za trgovino, storitve in gradbeništvo Mins je z gradbenim dovoljenjem, ki ga je pridobila KS Pragersko, začelo graditi poslovno-stanovanjsko poslopje, v pritličju pa prostor namenilo lekarni. Medtem je občinski svet bistriške občine spremenil odlok o mreži javne zdravstvene službe in vanj vnesel še lekarno na Pragerskem. Potemtakem je občina Slovenska Bistrica izrazila trdno prepričanje o nujnosti gradnje nove lekarne na Pragerskem. Prostore zanjo naj bi odkupila Lekarna Slovenska Bistrica.
Minili bosta dve leti – Pragerčani so še vedno brez lekarne. Poslopje, v katerem naj bi bila, so zgrajeni, vendar prazni. Justina Lešnjak, direktorica bistriške lekarne, je povedala, da je lekarna še vedno pripravljena odkupiti prostore na Pragerskem. Zavezujeta jo odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Slovenska Bistrica in statut javnega zavoda. Po tem odloku in statutu je pragerska lekarna vključena kot organizacijska enota bistriške lekarne z namenom, da opravlja lekarniško dejavnost za območje, ki ga opredeli mreža zdravstvene službe. Lešnjakova poudarja: “Kot javni zavod nas pragerska lekarna zanima, saj razpolagamo z denarjem (35 milijonov tolarjev), kadri in strokovnim znanjem. Občinski svet prosimo, naj sprejme aktivnosti, ki bodo omogočale ustanovitev lekarne kot enote javnega zavoda Lekarne Slovenska Bistrica. To informacijo smo poslali tudi na občino. Zato, ker je velenjsko podjetje Mins enostransko odstopilo od dogovora za prodajo poslovnih prostorov na Pragerskem. Od Minsa smo dobili obvestilo, da prekinjajo sodelovanje.”
Podružnica lekarne
Bistriška lekarna želi na Pragerskem odpreti lekarno, občina mora ugotoviti, ali bo gradila nov prostor, poiskala starega ali odkupila sedanjega. Zakaj odkupila? Zato, ker je lekarniški prostor v novem objektu na Pragerskem od podjetja Mins kupil zasebni lekarnar iz Rač, mag. farmacije Miran Golub. Zasebnika je lekarna zanimala že med gradnjo, vendar je bistriška občina zavrnila sodelovanje z njim, češ, prostor bo kupila bistriška lekarna. Konec minulega leta je Mirana Goluba poklical Mins in mu po razumni ceni ponudil odkup lekarne na Pragerskem. Zasebni lekarnar je ponudbo sprejel in lokal, ki meri 107 kvadratnih metrov, kupil. Miran Golub je povedal, da bi na Pragerskem odprl podružnico, kajti koncesijo za zasebno lekarno ima v Račah. Ta je z njegovim imenom vpisana v register samostojnih zdravstvenih delavcev, dejavnost pa lahko opravlja skladno z zakonom o lekarniški dejavnosti. Če bi lekarniško službo opravljal še na Pragerskem, bi Golub dokončal prostor, podružnica pa bi opravljala strokovna dela, ki jih lahko izvaja v skladu s pravilnikom o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. To pomeni, da zasebnik ne bi le izdajal zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev v originalnih zavojih, ampak opravljal tudi druge storitve. In kdo ga ovira pri dejavnosti? Miran Golub je odgovoril: “Občinski svet bistriške občine mora dodeliti dovoljenje za poslovanje podružnice na Pragerskem.”
Na potezi je potemtakem občina Slovenska Bistrica. Milan Ozimič, direktor občinske uprave, je povedal, da se bodo o problemu kmalu pogovarjali vsi vpleteni. Jasno je, da je občinski svet s spremembo odloka svoje že povedal, za pragersko lekarno je odgovorna bistriška lekarna, tudi njen interes je, da v tem kraju odpre lokal. Po pogovoru z lekarno, s krajevno skupnostjo Pragersko, podjetjem Mins in zasebnim lekarnarjem bo bržkone znana usoda pragerske lekarne. “Mislim, da se ne more končati drugače, kot smo načrtovali,” je še dodal Ozimič.
Jutri sestanek
Ni povsem jasno, kdo je kriv za zavlačevanje pri odpiranju pragerske lekarne. Prav tako ni jasno, zakaj je velenjsko podjetje prodalo lekarno zasebniku. V Minsu trdijo, da niso mogli privoliti v dolgoročno urejanje etažne lastnine, v počasen vpis lastnine v zemljiško knjigo in zavlačevanje pri podpisovanju pogodbe o odkupu prostorov. Ko je bilo menda že vse pripravljeno za podpis pogodbe o odkupu, je bistriška občina novembra 2004 zahtevala dopolnitev pogodbenih določil. Mins je odstopil od ponudbe, v to ga je prisilil tudi rok vračila investicijskega kredita. Ker so naleteli na novega in ugodnega ponudnika, so lekarniške prostore prodali. Včeraj smo izvedeli, da bo jutri na občini Slovenska Bistrica sestanek vpletenih v gradnjo, prodajo in nakup lekarne. Težko je napovedati izid tega sestanka. Vemo le to, da je zasebni lekarnar pripravljen podružnico lekarne na Pragerskem odpreti že čez mesec dni.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
LETEČE UREDNIŠTVO — V GOSTILNI!
Občinski časopis med krajani Makol
Pri uredništvu Bistriške panorame bodo danes med 18. in 20. uro v improvizirane »letečem uredništvu« v gostilni Lesjak prisluhnili krajanom Makol. S seboj bodo pripeljali nekaj pomembnih občinskih mož in tako zagotovili takojšnje odgovore na številna vprašanja, ki jih pričakujejo od domačinov.
Za nove naročnike bodo pripravili posebno presenečenje, sicer pa bo nevsakdanji dogodek obogaten tudi s kulturno-umetniškim programom. Pri Bistriški panorami želijo, da bi se približali vsem občanom, zato bodo podobne »ustne časopise« izvedli čez 14 dni v Oplotnici, potem pa še v Poljčanah, Šmartnem na Pohorju, Laporju in vseh drugih večjih krajih.
VIR: Bojan Sinič, Večer
GRENLANDIJA V BESEDI IN SLIKI
Bistriška matična knjižnica bo po uspelem predavanju in prikazu o vzponih bistrških alpinistov v Andih, danes, v torek, 22. februarja, ob 17. uri spet pripravila podobno predavanje. Tokrat bo Ivan Šturm govoril o grenlandskih gorah, naslov predavanja pa je Gore pod polnočnim soncem. 0b tej priložnosti bodo v čitalnici ljubiteljem knjig in gora predstavili še knjigo Janeza Bizjaka — udeleženca odprave na Grenlandijo — prav tako z naslovom Gore pod polnočnim soncem. Ivan Šturm bo svoje predavanje o tej deželi obogatil z barvnimi diapozitivi, sicer pa je član alpinističnega odseka Impol, planinskega društva Slovenska Bistrica; društvo je ob letošnjem prazniku Slovenske Bistrice dobilo občinsko priznanje.
V knjižnici so nam povedali, da so knjižne police obogatili s tremi novimi knjižicami, ki jih bodo tudi prodajali. Gre za knjigi Ivana Pavliča Še sije sonček, pesmi Jurija Vodovnika in Naravna in kulturna dediščina občine Slovenska Bistrica. Prva knjiga stane 120 dinarjev, slednji pa sta po 80 dinarjev.
VIR: zk, Večer
22. februar 1952
DRUGI OBČNI ZBOR PGD PRAGERSKO
Število članov leta 1951 ustanovljenega PGD Pragersko je nenehno naraščalo. Na drugem rednem občnem zboru 22. februarja 1952 se je društvu pridružilo že 30 aktivnih članov in 28 simpatizerjev. Med njimi so bile tudi ženske, mladina in pionirji.
Še istega leta je društvo nabavilo svoj prvi avto znamke Ford, nosilnosti 3,5 t, ki pa ni bil najprimernejši za gasilske potrebe. Prodali so ga, nabavili manjšega in ga v mizarski delavnici poveljnika Ivana Laha preuredili v orodni gasilski avtomobil, ki je zdržal vse do leta 1967.
VIR: 70 let PGD Pragersko, almanah
VELIKE POPLAVE
Med 22. in 24. februarjem 1947 so bile velike poplave. Udeležba pri nedeljski službi božji je bila pičla, zaradi pomanjkanja nepremočljivega obuvala in toplega perila. Mnogo ljudi je zbolelo vsled prehlada in gripe.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Stran 91 župnijske kronike, kjer se začno 11. 7. 1919 zapisi v slovenščini
BOMBE PADALE NA POLJE
22. februarja 1944 je na polje pri Zgornji Polskavi padlo 11 težkih bomb.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 256
STRAŠEN ZLOČIN V BUKOVCU PRI ZG. POLSKAVI
Zagonetna smrt 51-letne prevžitkarice Marije Hubarjeve – Zadavljeno so jo našli v njenem stanovanju – Krvavi sledovi na rokah njenega gospodarja Lunežnika so bili povod njegove aretacije
Naglo se je raznesla te dni strašna vest, po vsej zgornjepolskavski okolici, da so našli v Bukovcu v hiši, kjer je stanovala, zadavljeno 51-letno prevžitkarico Marijo Hubarjevo. Zločinec je napadel svojo žrtev od zadaj, jo zagrabil za grlo ter ji z močnim pritiskom strl goltanec.
Kako se je odigral strašen zločin, je danes zavito še v temo. Kmalu po kritičnem dogodku je prišel prvi v stanovanje pok. Hubarjeve njen nezakonski sin Tonček. S presunljivim krikom je zbežal iz sobe, kjer je ležala mrtva njegova mati, ter poklical najprej hišnega lastnika Lunežnika. Ta se je podal v sobo in ukazal svojim domačim ženskam, nai pokojno umijejo, jo preoblečejo in položijo na mrtvaški oder. Nato je Lunežnik pripravil vse potrebno za pogreb. Ko je naslednje jutro prišel ogledat pokojnico tamkajšnji mrliški oglednik, se mu ie zdelo sumljivo, da je imela pokojna obvezan vrat in, da je imela na obrazu manjše podpludbe.
Mrliški oglednik je skrivnostno smrt pokojne prevžitkarice takoj prijavil pragerskim orožnikom. Tudi orožniki so ugotovili, da je Hribarjeva umrla nasilne smrti ter takoj pričeli preiskavo. Zaslišali so najprej vse stanovalce pri Lunežnikovih in so ženske izpovedale, da so slišale okrog 23. ure neko stokanje v njeni sobi, mislile pa so, da je Hubarjevi najbrže slabo. Zaslišali so tudi gospodarja Lunežnika, ki je bil precej zmeden in ni jasno odgovarjal na njihova vprašaja . Tudi ni mogel točno povedati, kje se je mudil v kritičnem času. Usodno za Lunežnika pa je bilo to, da so orožniki opazili na njegovih rokah krvave sledove. Ko so ga vprašali, odkod izvirajo, je dejal, da je imel pred dnevom koline in da so krvavi sledovi še od takrat. Vse te okolščine so dale orožnikom povod, da so odgnali gospodarja Lunežnika s seboj in ga doma natančneje zasliševali. Ker pa tudi pri teh zaslišanjih ni mogel popolnoma dokazati svoje nedolžnosti, so ga izročili okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici.
O zagonetni smrti prevžitkarice Hubarjeve se širijo razne ljudske govorice, težko obremenjujejo gospodarja Lunežnika. Pokojna Hubarjeva je prodala pred tremi leti svoje posestvo v Bukovcu pri Zgornji Polskavi aretiranemu posestniku Francu Lunežniku. Hubarjeva in Lunežnik sta se pogodila takrat za ceno 172.000 Din, od katerih pa ji je kupec izplačal le 87.000 Din, ostanek pa je ostal dolžan. Ker Lunežnik ni vzel posojila na posestvo, da bi poravnal Hubarjevi še preostali dolg, sta se z lastnico lansko leto pogodila tako-le: njen nezakonski sin Tonček Hubar dobi, ko odraste, iz posestva 40.000 Din. ostalih 45.000 Din pa ostane kot prevžitek za njo do smrti. Lunežnik se je obvezal, da bo plačeval Hubarjevi na mesec po 200 Din in jo bo preskrbljal tudi s hrano in obleko. Radi tega dogovora pa sta se jela Lunežnik in Hubarjeva prepirati in so bili prepiri zlasti v zadnjem času vedno hujši.
Komisija, ki je pregledala in obducirala truplo pokojne Hubarjeve, je ugotovila, da je bila zadavljena. Na vratu so se poznali močni prijemi prstov, imela pa je tudi strt goltanec. Slovenjebistriško okrajno sodišče je uvedlo za pojasnitev zločina obširno preiskavo in jeupati, da bo skrivnostna smrt prevžitkarice Hubarjeve kmalu pojasnjena.
VIR: Mariborski večernik Jutra
Rodil se je politik JOSIP JAKLIN
Josip Jaklin se je rodil 22. februarja 1860 v Slovenski Bistrici hrvaški materi.
Svetovno nazorsko je bil marksist, je pa bil v svojem političnem delovanju najprej precej radikalen, kasneje pa je bil socialnodemokratsko usmerjen in je hotel tudi delavsko gibanje spraviti pod vpliv socialnih demokratov. Med leti 1922−30 je vodil založniško zadrugo ‘Naša snaga’. Večkrat je bil tudi funkcionar Jugoslovanske socialistične zveze, ustanovljene leta 1922.
Josip Jaklin je umrl leta 1933.
VIR: biografski-sb.si
