24. februar
Danes goduje MATIJA
Ime Matija izhaja iz latinskega imena Mathias, to pa prek grških oblik Ματθιας (Matthías) in Ματθαιoς (Mattháios) iz hebrejskega imena מתתיה (Mattitjáhu). Hebrejsko ime je zloženo iz hebrejskih besed matti v pomenu besede »moj dar« in jah »bog«, torej ime pomeni »moj dar je bog«.
Moške različice imena: Mate, Matia, Matias, Matic, Matiček, Matijas, Matjaž, Matin, Matis, Matja, Matjan, Matjanko, Matja, Matko, Mato, Matej, Matias, Matyas, Taško, Tašo, Tjaš, Tjaša, Tjašo, Tjoš, Tjuš, Tjaž
Ženske različice imena: Matija, Matijana, Matja, Matjana, Matjaša, Matjaža, Matjažka, Matjuša, Matjuška, Tjaša.
24. februar
JOŽE ŠLIBAR POSTAVI SVETOVNI REKORD
24. februarja 1961 je Jože Šlibar postal prvi Slovenec, ki je v smučarskih skokih postavil svetovni rekord. V Oberstdorfu je 27-letni študent gozdarstva skočil 141 metrov, s čimer je za dva metra popravil kar deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira.
ČEZ DVE LETI NOVI PROSTORI
Poskrbeli bodo za boljšo oskrbo pacientov
Pisali smo že, da je v Slovenski Bistrici načrtovana dograditev in rekonstrukcija zdravstvenega doma, kjer se soočajo s pomanjkanjem ustreznih prostorov. Z naložbo, ki naj bi jo izpeljali do leta 2024, bodo zgradili nov objekt, uredili nov centralni vhodni portal med severnima zgradbama ter preuredili parkirne in tlakovane površine. V novi zgradbi, veliki 43,2 krat 15,4 metra, bodo uredili arhiv, garderobe za zaposlene s pripadajočimi prostori, prostore za čistilke, skladišče, reševalno službo, nujno medicinsko pomoč, patronažo, otroške in šolske ambulante, zobozdravstvene ambulante, večnamenske in pomožne prostore. Med objektoma B in C bodo rekonstruirali nov skupni vhodni prostor, ki bo urejen kot centralni vhodni prostor z informatorjem, da bo vstop v objekte Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica kontroliran in funkcionalno umeščen v center. Okrog zgradbe pa bodo zelene površine z drevjem ter tlakovane in prometne površine. “Naložba bo omogočila zadostnost in ustreznost prostorov za izvajanje dejavnosti zdravstvenega doma v skladu s pravilniki in zakonskimi predpisi, bolj kakovostno obravnavo in oskrbo pacientov, izboljšanje delovnih razmer za zaposlene in dvig kakovosti družbenega okolja. Občina bo investicijo prijavila na razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva za leti 2022 in 2023, ki ga je objavilo ministrstvo za zdravje 19. januarja,” poudarja Irena Jereb, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti. Kot predvideva investicijski program Novogradnja in rekonstrukcija Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, bodo septembra letos izbrali izvajalca del, izvedba pa je načrtovana od oktobra letos do julija 2024. Naložba je ocenjena na 5,7 milijona evrov. V letu 2023 je predvideno sofinanciranje ministrstva za zdravje v višini dobrih dveh milijonov evrov. Občina Slovenska Bistrica bo za naložbo namenila 2,1 milijona evrov, Občina Oplotnica dobrih 342 tisoč evrov, Občina Makole nekaj več kot 168 tisoč evrov, Občina Poljčane slabih 373 tisoč evrov in Zdravstveni dom Slovenska Bistrica 700 tisoč evrov.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Takšen bo zdravstveni dom po dograditvi (Občina Slovenska Bistrica)
GLEDALIŠKA PREDSTAVA NA ZGORNJI POLSKAVI
Na današnji dan, v nedeljo, 24. februarja, ob 15. uri je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Slovenska Bistrica vabila na ogled gledališke predstave v Kulturnem domu Zgornja Polskava. Vzgojiteljice Vrtca Otona Župančiča so izvedle predstavo Kresniček.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
24. februar 2017
MOČAN VETER NA SPODNJI POLSKAVI
24. februarja 2017, so gasilci PGD Spodnja Polskava ob 7.51 na območju naselja Spodnja Polskava, občina Slovenska Bistrica, odstranili tri podrta drevesa in sanirali tri poškodovane strehe na stanovanjskih objektih.
VIR: PGD Spodnja Polskava
FOTO: Veter je podiral drevesa (PGD Spodnja Polskava)
V POLJČANAH MORDA LETOS ŽELEZNIŠKI PODVOZ
V občinskem proračunu 2012 bo 3,9 milijona evrov, med postavkami tudi 240.000 evrov, ki naj bi jih občina dobila od prodaje propadlega bazena
Tomaž Kokot (SDS) in Milan Kodrič (Zares) sta bila edina svetnika, ki sta nasprotovala sprejemu letošnjega poljčanskega proračuna. Prvi je dejal, da proračun ni razvojen, drugi pa se ni strinjal z vsebino in razdelitvijo denarja posameznim področjem. Na zasedanju poljčanskega občinskega sveta je bilo sicer pričakovati, da bo proračun sprejet po hitrem postopku in da bo marca že veljaven. Župan Stanislav Kovačič je svetnikom dejal, da je v besedilu proračuna nekaj napačnih letnic, zastarelih številk in neuresničeno usklajevanje s sosednjo občino Makole ter da so to glavni razlogi za odpoved hitremu postopku. Ker so se svetniki z županovim mnenjem strinjali, so o proračunu razpravljali v prvem branju.
1,3 milijona evrov za naložbe
Občina Poljčane naj bi letos razpolagala s 3,9 milijona evrov, največ denarja naj bi namenili za investicije, te znašajo 1,3 milijona evrov. V okvir investicijskih odhodkov so vključeni izdatki za nakup in gradnjo zgradb, zemljišč, računalniške in pisarniške opreme, izgradnje cest, kanalizacijskih sistemov, pločnikov, javne razsvetljave, vrtca in avtobusne postaje. Precej denarja bo na voljo tudi za obnovo cest. Občina namerava začeti gradnjo podvoza pod železniško progo v središču Poljčan, urediti pločnik na Zgornjih Poljčanah, obnoviti cesto proti Laporju, asfaltirati cesto v vasi Ljubično. Tudi za krožišče oziroma štirikrako križišče v občinskem središču in za rušitev objekta v lasti Žita namenjajo nekaj denarja, obnovljena bo Vorančeva ulica, urediti nameravajo še kolesarsko stezo med Zgornjimi Poljčanimi in Brezjem.
V razpravi o proračunu je bila najglasnejša svetniška skupina SDS, sledila sta ji še Milan Kodrič in Vincenc Zobec. Svetniki SDS so predlagali, da v proračunu 2012 občinska uprava zmanjša znesek za tokovino za 25.000 evrov, poveča pa podporo kmetijstvu in živilstvu (za 20.000 evrov), infrastrukturi (25.000 evrov) in spodbuja razvoj malega gospodarstva, zanj pa nameni 13.000 evrov. Svetniki so opozorili še na gradnjo vrtca v Poljčanah: študija po njihovem mnenju ni dovolj razčlenjena. Zanimalo jih je tudi, kaj bo z denarjem, ki je načrtovan za delo medobčinskega inšpektorata in redarstva za Makole, Poljčane in Slovensko Bistrico. Obstaja namreč resen dvom, da te inšpekcije letos ne bo, kajti občina Makole še ni sprejela odloka o delu tega skupnega organa (v tej občini celo napovedujejo referendum, na katerem naj bi se ljudje odločali za skupno inšpekcijo ali proti njej). Milan Kodrič je z amandmajem želel opozoriti na sejnine svetnikov, ki naj bi se letos zmanjšale. Župan Kovačič je predlagal, da sejnine ostanejo na ravni lanskega leta in da se v proračunu 2012 za sejnine nameni 1600 evrov več.
Osem tisočakov za obrt
Kodrič je še opozoril na visoke cene študij, ki jih opravljajo ustanove. V proračunu je za študije rezerviranih 315.000 evrov! S tem denarjem bi lahko v Poljčanah ustanovili fakulteto, ki bi pripravljala dokumentacijo, ki jo potrebuje občina, je še dodal Kodrič. Z njim se je strinjal Kokot in predlagal, da bi občine Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica ustanovile firmo, ki bi pripravljala in izdelovala študije in projektno dokumentacijo. Kritičen je bil tudi do plač zaposlenih v občinski upravi. “Moti me nagrajevanje občinske uprave,” je rekel Kokot in dodal, da je treba več denarja nameniti kmetijstvu. Najmanj 40.000 tisočakov. To pa zato, da bi lahko kmetje pridelovali vrtnine za vrtce, šolo in dom starejših. Tudi za razvoj malega gospodarstva ni dovolj denarja, je poudaril Kokot in dodal: “Nonsens je, da pri 3,9-milijonskem proračunu za obrt namenimo osem tisočakov.”
Kokot je še opozoril na prodajo bazenskega kompleksa, ki ga vključuje proračun. Gre za 240.000 evrov, ki jih proračun ne bi smel evidentirati kot možen prihodek. Vincenca Zobca (Neodvisni) je motilo plačevanje tokovine; 25.000 evrov je očitno previsok znesek, je rekel. Župan Stanislav Kovačič je svetnikom odgovoril, da v tokovini ni samo plačevanje elektrike, ampak tudi investicijsko vzdrževanje razsvetljave, in da bo končna vsebina proračuna 2012 pripravljena do konca marca, ko bo zasedanje občinskega sveta. Do takrat pa velja začasno stanje financiranja občine. V nadaljevanju zasedanja so svetniki potrdili idejni projekt za obnovo ceste v Ljubičnem, razpravljali o poročilu nadzornega sveta in potrdili predstavnika v svet OŠ Poljčane in Dom dr. Jožeta Potrča.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: V središču Poljčan nameravajo zgraditi novo krožišče, nanj bosta priključeni tudi cesti, ki vodita proti Makolam in Zgornjim Poljčanam (Zdenko Kodrič)
24. februar 2012
VEČER JOŽETA GROBLERJA IN NJEGOVIH GOSTOV
Danes ob 19. uri bo v bistriškem gradu Jože Grobler gostil dramskega igraleca Iva Bana.
VIR: Večer
FOTO: Ivo Ban (Wikipedija)
BISTRIČAN DOBIL PRIZNANJE ZA NAJ PROSTOVOLJCA LETA
Leopold Turk je v preteklih letih spremenil bistriško turistično zvezo v silo, ki nekdanjo okostenelost turistične misli spreminja v energično akcijo
Leopold Turk je predsednik Turistične zveze Slovenska Bistrica in turistični vodič z licenco. Po njegovi zaslugi je ta organizacija oživela in v nekaterih krajih že dosega zavidljive uspehe. Posebnost Turkovega delovanja je članstvo. Ker v Slovenski Bistrici nikakor ne morejo aktivirati turističnega društva, v katero bi se včlanil, je moral zatočišče poiskati v TD Lipa na Keblju. Za pospeševanje turizma in sodelovanje pri odpiranju različnih turističnih akcij je Leopold Turk dobil visoko priznanje Državnega sveta RS Naj prostovoljec 2008, kar pomeni, da je dobitnik priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.
Vaše delo v turizmu postaja iz leta v leto odmevnejše. Ste tako rekoč glavni pri akciji Zlata vrtnica, sodelovali ste pri odprtju pohorskega zeliščnega vrta, odprtju muzeja kamnoseštva v Cezlaku, železniškega muzeja na Pragerskem in več učnih poti. Kdaj boste oživili bistriško turistično društvo?
“Na papirju obstaja, društvo ni izbrisano iz registra, tudi predsednika imamo, vendar ker ni človeka, ki bi pognal delovanje, društvo miruje. Nalog in obveznosti je v Slovenski Bistrici več kot dovolj. Najprej moramo ustvariti razmere za uspešno delo društva, potem je treba sprejeti konkretne naloge in akcije se bodo kar same ponudile. V mestu je treba pozornost nameniti okolju in prireditvam. Teh je premalo. Turistična zveza bi društvu pomagala in svetovala. Zdaj je zveza močna samo zaradi dobrih društev na podeželju. Doživljamo pravi razcvet.”
Naštejte glavne turistične pomanjkljivosti.
“Turistična zveza je veliko pričakovala od razvojno-informacijskega centra in ne nazadnje tudi od turističnega informacijskega centra. Ne morem reči, da v teh ustanovah ne delajo. Nasprotno. Ampak za turizem premalo. Poglejmo Bistriški Vintgar! Zanj občina, ljudje in naša zveza premalo naredijo. Lastniki zemljišč se vsak dan jezijo nad odpadki, ki jih v Vintgarju puščajo obiskovalci, morali bi uvesti redarsko službo in se dogovoriti, koliko ljudi lahko obišče Vintgar in do kod lahko gredo. Določiti bo treba tudi domicil. Pred dnevi je zasedal upravni odbor TZ in ugotovili smo, da smo bili lani zelo dejavni in uspešni. Zveza ima dobre stike z društvi, društva pa svoje zanimivosti in posebnosti predstavljajo tako rekoč po vsej Sloveniji. TZ skorajda ni upoštevana partnerka pri sooblikovanju turističnega dogajanja. Turistični projekti so velikokrat zbirokratizirani in zato za nas predragi in dolgotrajni.”
Lahko napoveste letošnje turistične prireditve?
“Turistična zveza deluje na območju občin Oplotnica, Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica in v teh središčih bo letos veliko zanimivih prireditev. Nekaj bo tako imenovanih stalnic, kot so prireditve Žive jaslice v Studenicah, Poletje na Spodnji Polskavi, laporski Oktober je dober, Forma viva v Makolah, Bistriške domačije in Zlata vrtnica v Slovenski Bistrici, letos pa se nameravamo še posebno posvetiti turističnim podmladkom v osnovnih šolah. Ko že omenjam prireditve, moram opozoriti na spremembo v akciji Zlata vrtnica, to okoljsko olepševalno prireditev želimo uvesti skozi vse leto. Prizadevali si bomo, da odpremo nekaj novih turističnih in učnih poti, organizirali bomo izobraževalne dneve in turistične delavnice ter popularizirali Martinovo pot.”
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Leopold Turk: “Letos se nameravamo še posebno posvetiti turističnim podmladkom v osnovnih šolah” (Večer)
RENE MLEKUŽ NASTOPI NA OLIMPIJSKIH IGRAH
Slovenski alpski smučar Rene Mlekuž je bil 11 sezon član slovenske smučarske reprezentance (1995-2006), njegova najvišja uvrstitev v svetovnem pokalu je bilo drugo mesto. 21. januarja leta 1996 je na slalomu za svetovni pokal v Veysonnazu zrežiral pravo senzacijo. Takrat 20-letni smučar slovenske B-reprezentance je nastopil s štartno številko 64 in navdušil že v prvi vožnji, ki jo je končal na osmem mestu, na drugi progi je stopil še bolj na plin in s tretjim časom druge vožnje pridobival mesto za mestom in končal kot drugi.
Posnetek 1
Posnetek 2
Za Slovenijo je nastopil tudi na Zimskih olimpijskih igrah 2002 v Salt Lake Cityju, in sicer 24. februarja 2002 v slalomu. V prvi vožnji je končal na 13. mestu, na drugi progi pa je nato odstopil.
Leta 2005 se je, potem ko ni bil več član slovenske smučarske reprezentance, odločil, da bo v novi sezoni vozil za reprezentanco Bolgarije.
Danes živi in dela v Ljubljani in je oče dveh otrok.
VIR: biografski-sb.si, Wikipedija
FOTO: Wikipedija
SIZIFOVO DELO
V Poljčanah se dajejo z nemogočimi cestami
Da so ceste skozi Poljčane vsako leto v vse slabšem stanju, je že stara pesem
Odjuga je tokrat samo nadaljevala že zdavnaj začeto uničevanje cest skozi Poljčane. Makadamske ceste so mnogokje lažje prevozne in z manj luknjami kot asfaltirane ceste — nad njimi drži roke država — v Poljčanah, kjer pa je sled asfalta med vsemi luknjami skoraj že treba iskati. Na cestno problematiko v tej bistrški krajevni skupnosti že leta opozarjajo in kot so omenili na tiskovni konferenci pred dobrima dvema mesecema, bodo cesto Poljčane—Rogaška Slatina, če se letos stvari ne bodo začele premikati, tudi protestno zaprli, pri tem pa jim sosedje iz Šmarske občine stojijo ob strani. Cesto skozi Zg. Poljčane so delavci Cestnega podjetja iz Maribora pred dnevi sicer začeli krpati, a je v luknje nanešen gramoz kaj slaba rešitev. Avtomobili, predvsem pa večji tovornjaki, gramoz namreč kaj hitro razpršijo in poskakovanje ter nevarno izogibanje cestnim pastem se nadaljuje. /…/
/…/ Krajani, ki so spremljali krpanje cest v Poljčanah, so sicer menili, da je bolje to kot nič, a dodajali, da bo čez dan vse po starem in da gre za jalovo početje. Pravijo, da bo resnično treba stopiti skupaj in državi postaviti kakšen cestni ultimat.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Vožnja skozi Poljčane ne bo po tem krpanju prav nič varnejša (Večer)
Rodil se je umetnostni zgodovinar, novinar in pisatelj JOŽE HUDEČEK
Jože Hudeček se je rodil 24. februarja 1937 v Ljubljani očetu Jožetu in materi Mariji.
Bil je dober prijatelj Janka Čara in je v prvih letih po 2. svetovni vojni redno prihajal k svoji sestri Nadi (kasneje poročena z Ivanom Zbegom z Okoške Gore, op. D. Stegne) v Slovensko Bistrico na počitnice. O tem je leta 1997 izšla njegova knjiga ‘Na počitnicah’, v kateri povsem v svojem slogu, iskrivo in doživeto, z duhovitim samospraševanjem opisuje tisti čas, svoje doživljanje mesta in njegovih prebivalcev, svoja poznanstva, srečanja in odnose z Bistričani. Dotakne se tudi usode Bistriškega gradu in znanstva z očetovim prijateljem, takratnim upraviteljem gradu.
V Slovenski Bistrici je veliko prihajal tudi še kasneje in z nečakinjo Dorotejo Stegne in njeno družino obiskoval širšo bistriško okolico, zanimale so ga predvsem cerkve in arhitektura.
Jože Hudeček je umrl 18. junija 2011 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
V ZVONIK ZGORNJEPOLSKAVSKE CERKVE DVIGNEJO NOVE ZVONOVE
Nove zvonove so blagoslovili in jih potegnili v zvonik v nedeljo, 24. februarja 1924. Njihovi botri so bili: Maks Herman, bančni ravnatelj v Mariboru, in njegova žena Betta ter Alojzija Hojnik, posestnica z Zgornje Polskave (za veliki zvon, težak 1225 kilogramov), Martin Auer, posestnik v Gabrniku, Anton Hrastnik, zgornjepolskavski usnjar, in Jerica Pliberšek, posestnica iz Gabrnika (za srednji zvon, težak 595 kilogramov), ter Tatjana Keršič iz Kočnega in Alojz Pliberšek, posestnik v Gabrniku (za najmanjši zvon, težak 245 kilogramov).
Zvonove so krstili z naslednjimi imeni: Presveta Trojica (največji), sv. Anton Puščavnik in sv. Lovrenc (drugi po velikosti), Brezmadežna devica Marija (stari zvon iz leta 1681) ter Julijana mučenica in sveti Alojzij (najmanjši zvon).
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str.125-126
URADNI ZAČETEK DELOVANJA RUDNIKA NA ZGORNJI POLSKAVI
Rudniki na Zgornji Polskavi naj bi po nekaterih virih delovali od leta 1916 do leta 1920. Rudo so uporabljali predvsem za pridobivanje žveplene kisline in ne železa. Uradno so začeli obratovati, ko je Rudarsko glavarstvo v Celovcu 24. 2. 1916 pod številko 937 podelilo 18,04 ha zemljišča Henriku Flatscatu (Flačatu) z Zgornje Polskave. Ta jih je izkoriščal samo eno leto, nato pa je postal njihov lastnik Matija Stoll iz Berlina, ki jih je imel v posesti 22 let (do leta 1938). Sledilo je lastništvo Karola Heyena iz Koblenza. Leta 1946 so bili s strani FLR Jugoslavije nacionalizirani. Slika prikazuje delavce pred rovom iz leta 1912, ko so se po vsej verjetnosti začele priprave za pridobivanje rude.
Danes lahko najdemo v teh rovih kocke pirita v velikosti od 2 do 10 in več mm. Za kamnine v neposredni bližini žile je značilna rdeča barva, ki je posledica hematita, razpršenega v vezivu klastičnih kamnin. Za takšna rudišča je značilno, da najdemo sulfide v zelenih, sivih in črnih plasteh, ki se izmenjujejo z rdečimi. Ob potoku, kjer so bili najdeni vzorci pirita, lahko opazimo več poizkusnih rovov, ki so izkopani v zaporedje gnajsev in v katerih lahko najdemo do pol metra debele plasti pirita v termolitu. Gnajsi so metamorfne kamnine, ki nastanejo iz peščenjakov ali kislih magmatskih kamnin. Zanje je značilno, da se menjavajo svetlo in temno obarvane plasti. Svetlo obarvane plasti sestavljajo kremen in glinenci, temne plasti pa mafični minerali. Mafičnost je izraz, s katerim v mineralogiji in geologiji označujejo silikatne minerale, magme, lave in kamnine z veliko vsebnostjo magnezija in železa.
VIR: Markič, Marija: Moja, tvoja, naša zgodba, str. 60
FOTO: Delavci, slikani pred enim izmed poskusnih rovov aprila 1912 (arhiv družine Leskovar)
LE NE TAKO OŠABNO
Pri nedeljskem shodu v Slovenski Bistrici so se pogovarjali malobrojni udeleženci »Narodne stranke« v gostilni pri Krulcu, ali bi šli na shod kmečke zveze v Narodni dom ali ne. Nato je rekel gostilničar Krulec: »A, kaj bi se mi bali; mi imamo tu več (pokazal je na laket), kakor pa oni tu (pokazal je na čelo)«. Tako smo zvedeli od nekega kmeta. G. Krulc, ne mislite, da smo mi kmetje tako zabiti! Glejte, da se ne boste prijeli enkrat za glavo!
VIR: Slovenec
