
15. april
Danes goduje HELENA
Ime Helena izhaja iz grškega imena Helene z domnevnim pomenom »sijajna, bleščeča, tudi plamenica« .
Ostale različice imena: Alena, Alenčica, Alenka, Ela, Elen, Elenka, Eli, Elica, Helen, Helenca, Ilona, Ilonka, Jelca, Jelena, Jelenca, Jelenka, Jelica, Jelika, Jelka, Lena, Lenča, Lenči, Lenška, Lenka.

15. april
SVETOVNI DAN MLADIH PROSTOVOLJCEV
Svetovni dan mladih prostovoljcev je vsakoletna kampanja, ko nekaj več časa posvetimo milijonom mladih, ki vsak dan s prostovoljstvom izboljšujejo svoje skupnosti.
Že od leta 1988 se 15. april obeležuje kot svetovni dan; največji dogodek prostovoljstva na svetu ter hkrati edini prostovoljski dogodek, ki je posvečen mladim. Vsako leto potekajo ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev praznovanja v 100 državah po svetu.
V Sloveniji je krovna organizacija na področju prostovoljstva Slovenska filantropija, ki si prizadeva, da bi dobilo čim več učencev in dijakov priložnost za (prve) prostovoljske izkušnje.

NOV VRTEC V LAPORJU
V Laporju je končana izgradnja novega vrtca, vrednega 2 300 000 evrov. Namestiti morajo le še pohištvo. Prvotno so selitev načrtovali že aprila ali maja, uradno otvoritev pa junija, a tudi njim epidemija koronavirusne bolezni kroji načrte. Kot kaže bodo morali vse skupaj prestaviti na september.
Vrtec v Laporju bo samooskrben
Nov laporski vrtec je zgrajen po vseh standardih in normativih, ki jih zahteva zakonodaja. Grajen je sodobno in samooskrbno: »Imamo svojo sončno elektrarno, zgrajen je iz naravnih materialov, dobro je izoliran, imamo sanitarno vodo in urejene meteorne vode … Skratka, vzdrževanje vrtca bo stalo zelo malo, skoraj nič,« pojasnjuje ravnateljica osnovne šole in vrtca Laporje Margareta Voglar.
Igralnice so prostorne
Vrtec bo prostoren, velik je 1400 kvadratnih metrov in ima 4 igralnice. Vsaka ima veliko teraso, v sredini vrtca pa bo tudi velik skupni prostor. Če se bo izkazala potreba, še dodatno peto, ki jo bodo uporabili, če bi se izkazala potreba.
Doslej je vrtec gostoval v osnovni šoli
Vrtec je imel doslej svoje prostore v osnovni šoli, kar je prostorsko zelo utesnjevalo delo, tako vrtca kot šole. Z novim vrtcem bo veliko dodatnega prostora pridobila tudi šola, poudarja Voglarjeva: »V šoli nujno potrebujemo nivojsko učilnico za matematiko, za slovenščino in tuje jezike, likovno učilnico, prostor za arhiv in dodatne kabinete za individualno delo. Slednje zdaj izvajamo kar na hodnikih.«
Vpis malčkov v vrtec za novo šolsko leto je odprt do konca aprila. Sprejeli jih bodo lahko 70, po potrebi tudi več, še zagotavlja Voglarjeva.
VIR: Bistričan.si

83-LETNA PRIMORKA NAVDUŠILA
Matej Šturm in Helena Javornik zmagovalca 16. Bistriškega teka
Bistriški tek, ki ga je pod pokroviteljstvom Občine Slovenska Bistrica tudi letos pripravil Javni zavod za šport Slovenska Bistrica, je privabil številne ljubitelje te rekreacije. V nedeljo, 15. aprila 2018, je v različnih kategorijah teklo skupno okoli 850 tekačev. Za še posebej množično udeležbo so poskrbeli najmlajši, en krog na stadionu je preteklo okoli 300 otrok iz enot Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, učenci in učenke pa so se pomerili v šestih kategorijah. V ospredju je bil najdaljši tek, ki šteje za štajersko-koroški pokal. Že tretje leto zapored sta zmagala Matej Šturm in Helena Javornik.
Član Atletskega društva Slovenska Bistrica je progo pretekel v času dobrih 33 minut. “Vreme nam je služilo, pogoji so bili idealni. Glede na to, da pozimi nisem imel tako kvalitetnega treninga kot prejšnja leta, sem zadovoljen s časom. Letos bom skušal doseči normo za evropsko prvenstvo v krosu na Nizozemskem. Še prej se bom osredotočil na tekme državnega prvenstva in štajersko-koroškega pokala, jeseni pa se bom udeležil tudi Ljubljanskega maratona,” je po zmagi povedal Šturm. Javornikova, nekdanja bivša odlična atletinja, članica Tekaške vadbe Maribor, je za deset kilometrov potrebovala nekaj manj kot 41 minut.
Sicer pa je občinstvo posebej navdušila najstarejša udeleženka Kazimira Lužnik. Triinosemdesetletna Primorka iz Kanala ob Soči, ki se redno udeležuje tekaških prireditev, je bila znova polna pozitivne energije. Tudi Marjan Štimec, direktor Javnega zavoda za šport Slovenska Bistrica, ni skrival zadovoljstva: “Ko smo prvič organizirali Bistriški tek, nisem verjel, da jih bomo kdaj celo šestnajst. Zdaj pa sem prepričan, da bomo še kakšnega. Najbolj veseli udeležba otrok, predvsem najmlajših in njihovih staršev. Glavni namen prireditve je, da mlade naučimo, da je tek lahko način življenja.”
Na 13. medobčinskem prvenstvu v štafetnem teku je tekmovalo deset ekip, najhitrejši čas je postavila moška ekipa AD Slovenska Bistrica. V družinskem teku pa se je pomerilo dvajset ekip, zmagala je družina Justinek.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Kazimira Lužnik (Lidija Ajd Zafošnik)

VRTEC POJE IN PLEŠE
V Srednji šoli v Slovenski Bistrici prireditev Vrtec poje in pleše
V telovadnici Srednje šole v Slovenski Bistrici je sredo, 15. aprila 2016, potekala prireditev Vrtec poje in pleše – štafeta semen. Na prireditvi, ki jo je pripravil Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, so nastopili otroci iz občin Makole in Slovenska Bistrica.
Program sta povezovala Darka Kocijančič in Marko Kovač. Po prireditvi so na stojnicah predstavili še dejavnosti projekta Štafeta semen.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

PREVERJANJE OSNOVNOŠOLSKIH EKIP PRVE POMOČI
9. Lokalno preverjanje usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči
V okviru Evropske kampanje o varnosti v cestnem prometu, ki poteka pod geslom “Samo eno življenje imaš – pazi, kako z njim ravnaš”, je Območno združenje Rdečega križa Slovenska Bistrica, v torek, 15. aprila 2014, izvedlo deveto lokalno preverjanje usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči. Obvladovanje ukrepov v prvi pomoči pomeni vsakodnevno pripravljenost za samopomoč ali pomoč drugemu.
Nesreče so četrti največji vzrok smrti v Evropi in so tudi glavni vzrok invalidnosti pri mladih. Zato je varnost v cestnem prometu ena od prioritet evropskih javno-zdravstvenih preventivnih aktivnosti, v katere se vključuje tudi Rdeči križ Slovenije. Na lokalnem preverjanju je sodelovalo sedem ekip iz osnovnih šol: Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Pohorskega bataljona Oplotnica, Šmartno na Pohorju, Gustava Šiliha Laporje in Minke Namestnik – Sonje Slovenska Bistrica po ena ekipa in dve ekipi iz osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava. Tekmovali so v teoretičnem znanju z reševanjem testov iz prve pomoči in zgodovine gibanja Rdečega križa. V prikazu praktičnega znanja je vsaka ekipa nudila pomoč nezavestni osebi in oskrbela obsežno opeklino, hudo krvavitev, raztrganino kolena, odrgnino goleni in zlom v zapestju.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar

SPREHAJALEC NAŠEL TRUPLO
V potoku Polskava v Sestržah, kraju v bližini Makol, je sprehajalec v sredo opazil moško truplo. Izkazalo se je, da gre za Stanislava Krčka, 81-letnega moškega, ki so ga pogrešali že od januarja 2005. Na truplu sicer ni bilo opaziti znakov nasilja, ki bi kazali, da je bil Krček umorjen, vseeno pa je bila odrejena obdukcija, katere rezultati bodo pokazali, zakaj je umrl.
V Večeru smo o izginotju Stanislava Krčka poročali v soboto, 29. januarja. Domači so ga pogrešali že od 11. januarja, ko so ga nekateri še zadnjič videli živega, in sicer v poznih večernih urah na lokalni cesti Podlože-Slovenska Bistrica. Svojci pogrešanega so najprej organizirali iskalno akcijo, potem pa o izginotju obvestili policijo. Ker tudi poizvedovanje policistov ni bilo uspešno, so o pogrešanem obvestili javnost, vendar niti to ni pripomoglo, da bi pogrešanega našli. Iskanje oziroma poizvedovanje je bilo toliko težje, ker Krček ni bil z nikomer v sporu oziroma ni imel sovražnikov. Domačini so ga poznali tudi po izdelovanju lestev in na dan, ko je bil izginil, je eno naložil na kolo in jo odpeljal k naročniku v Podlože.
VIR: Zora Štok, Večer

NAVDUŠENJE V POLJČANAH
»Res je bila prava paša za oči in — uho, kot so napovedovali organizatorji,« je po končani reviji folklornih in tamburaških skupin občine Slovenska Bistrica ves navdušen povedal eden od obiskovalcev Boris Blažič.
V več kot dveurnem programu je nabito polna avla osnovne šole Edvarda Kardelja v Poljčanah videla in slišala plese in glasbo Gorenjske, Bele krajine, Prekmurja in Štajerske. Sodelovalo je prek dvesto nastopajočih, vsi pa so prejeli priznanja organizatorja KUD-a Janka Živka iz Poljčan — in Zveze kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica.
Bistriško občino bodo na območni reviji zastopali otroška folklorna skupina ŠKUD-a Spodnja Polskava s prekmurskimi plesi in folklorna skupina KUD-a Janka Živka, ki bo prvič predstavila novo zapisane plese z južnih obronkov Pohorja. Že na poljčanski reviji so domačini navdušili občinstvo s plesom s košuto.
VIR: Bojan Sinič, Večer

RAZPIS ZA DIREKTORJA KEMOCIDA
Zbor delavcev TOZD-a Kemocid Slovenska Bistrica je objavil razpis za dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja TOZD-a za 4-letno mandatno obdobje.
VIR: Večer

ŽAL JIM JE RUDNIKA
Blizu Makol so pred leti imeli rudnik črnega premoga
Odkar so leta 1963 ukinili premogovnik Šega pri Makolah, tamkajšnji prebivalci vedno radi potožijo, da je škoda zanj
Rudnik industrijskega črnega premoga Šega v stranski dolini pod Bočem pri Makolah je imel dokaj dolgo tradicijo. Baje so tam kopali premog že za Napoleona. Pozneje je rudnik delal s presledki do leta 1963, ko so ga zaradi izčrpanosti premogovnih slojev slednjič zaprli.
Tudi sicer so imeli rudarji pri kopanju precej težav, ker jih je nenehno ogrožala voda; le-to so morali s posebnimi črpalkami črpati iz jaškov. Rovi so segali 300 metrov globoko pod zemljo. Preden so rudnik zaprli, so na nekaj mestih skušali naju novo premogovno žilo, vendar brez uspeha.Zanimivo je, da je Makolčanom rudnika sedaj žal. V njem je imelo dovolj dela nekaj sto ljudi. V eni izmeni je bilo pod zemljo tudi do sto rudarjev. Po ukinitvi so seveda morali iskati dela drugje — v kamnolomu bistrškega podjetja Granit, večina pa se jih vozi na delo v Poljčane, Slovensko Bistrico in Maribor.
In prav zavoljo tega Makolčani še radi pogodrnjajo, ker menijo, da bi rudnik lahko še nekaj časa obratoval in bi imeli ljudje zaposlitev doma.VIR: J. C., Večer
FOTO: Zgoraj: V rudniški “kopalnici” so sedaj stanovanja in kleparska delavnica; Spodaj: Ostanki nekdanjega rudniškega rova (Večer)

Kot talca so ustrelili MAKSA TOMAŽIČA
Maks Tomažič se je rodil na Velikem Tinju (občina Slovenska Bistrica).
Živel in delal je kot učitelj v Guštanju (sedaj Ravne na Koroškem, op. ur.) in v Slovenski Bistrici.
Nemci so ga 15. aprila 1941 v Trbovljah ustrelili kot talca.
VIR: biografski-sb.si

SOKOLSKI KONCERT
Glasbeni odsek poljčanskega Sokola je nadvse marljiv in deluje prav z uspehom že nekaj let pri sokolskih in drugih prireditvah. Ima pevski zbor, ki ga vešče vodi ves čas šolski upravitelj br. Janko Živko in salonski orkester, ki je v izkušenih rokah zdravnika br. dr. Hronovskega. V nedeljo, 15. aprila 1934, je imel ta odsek svoj prvi koncert z docela samostojnim sporedom. Sodeloval je pri tej priliki tudi pevski zbor iz Studenic, ki ga vodi isti pevovodja. Bogati, 28 točk obsegajoči spored, je otvoril orkester s sokolsko koračnico, nakar je odpel zbor 25 pevcev res prav lepo Zajčevo » Tri čaše«, Ferjančičevo »Sijaj, sijaj solnčece«. Devovi »Ko b’ Zilo noj Dravco« ter »Halo ja, malo ti«, Jerebovo »Pelin roža« in Pavčičev » Potrkan ples«. Za orkestrom, ki je zelo dobro uvežban, je nastopilo 12 studeniških pevcev povečini mladih fantov, ki so ob splošnem zanimanju in pritrjevanju odpeli Sattnerjevi »Na planine« ter »Pogled v nedolžno oko«, Ipavčevo »O mraku«, Sicherlovo »Slavčku«, Devovo »Gor Čez izaro« in Adamičevo »Fantovsko«. Po odmoru je zopet zaigral orkester, nato pa sta nastopila združena pevska zbora s pesmimi Juvanec »Spomin na zimski večer«, Devove »Hladna jesen že prihaja«, »Pastirc pa pase ovce tri« ter »Soči« in Jerebovo »O kresu«. Prvo in zadnjo so morali ponoviti. Ploskanje tudi ni ponehalo, ko je orkester bogat spored zaključil s Hronovskega koračnico, ki so jo tudi morali ponoviti. Občinstvo, ki ga je bilo kljub pogostim sokolskim prireditvam še precej, je sprejelo ta prvi koncert zelo simpatično. Pričakovati je, da bo glasbeni odsek v tej smeri nadaljeval in nas bo odslej vsaj vsako leto enkrat s svojo prireditvijo veselo presenetil. Ik.
VIR: Mariborski Večernik Jutra

Rodil se je zdravnik iz Partizanske bolnišnice Jesen HERMAN SLOKAN – ZMAGO
Herman Slokan, s partizanskim imenom Zmago, se je rodil 15. aprila 1915 v Trbovljah.
Po končanih petih razredih osnovne šole in štirih razredih meščanske šole je obiskoval 3. državno realko v Ljubljani in jo leta 1935 zaključil. Nato se je vpisal v medicinsko fakulteto v Ljubljani in nadaljeval študij v Beogradu (Srbija), kjer ga je leta 1941 tudi zaključil.
5. januarja 1942 se je zaposlil kot zdravnik v rudarski bolnišnici v Trbovljah. Kot zdravnik splošne prakse je bil 1. novembra 1943 prisilno prestavljen v Hrastnik, v katerem je delal kot rudniški zdravnik in zdravnik steklarne vse do aprila 1944.
Z narodnoosvobodilnim gibanjem je sodeloval od leta 1942. 15. aprila 1944 pa se je odločil za prostovolji odhod med partizane. Tam so ga 6. maja 1944 imenovali za upravnika partizanskih bolnišnic na Kraški gori, ne dolgo za tem pa za upravnika bolnišniških postojank P2 na Pohorju, kjer je tudi deloval do konca vojne leta 1945. Mednje je spadala tudi Partizanska bolnišnica Jesen na Bistriškem Pohorju.
V tem času je spoznal tudi svojo bodočo soprogo Vido, rojeno Urbanc, s katero sta se po osvoboditvi poročila.
1. aprila 1950 se je zaposlil v Splošni bolnišnici Maribor (SBM). 1. novembra 1953 je prevzel naloge ravnatelja bolnišnice, ki je pod njegovim vodstvom rasla in se kadrovsko ter strokovno okrepila.
Herman − Zmago Slokan je umrl 25. marca 1970 med zdravljenjem v Opatiji (Hrvaška).
VIR: biografski-sb.si

KONČAN POPIS BUKOVŠKE KASTRALNE OBČINSKE MEJE
V Schmutzovem štajerskem krajepisnem leksikonu je leta 1822 Bukovec predstavljen s 36 hišami, 37 družinami, 159 ljudmi, 6 konji, 22 kravami in 20 ovcami.
Za pripravo in izdelavo novega še sedaj veljavnega katastra, poimenovanega po takratnem avstrijskem cesarju Francu I. Habsburžanu (1792–1835), so leta 1821 na osnovi Jožefinskega katastra ugotovili stanje in leta 1823 izdelali abecednik posestnikov zemljišč in zgradb. Pri tem se je vnovič vnel spor med Bukovcem in Zgornjo Polskavo. Ob popisu začasnih mej 30. julija 1824 so Bukovčani popustili na Levarjih. Pri popisu so bili prisotni tudi po trije krajani iz vseh sosednih krajev, za Bukovec rihter – župan Franc Hlačer, Jožef Ingolič, Simon Koban, Boštjan Hojnik in Franc Koban – Holcer.
Po novem je bilo 362 zemljiščnih parcel (v jožefinskem katastru 215) v posesti 43 imetnikov. Najvišja hišna številka je bila 37, je pa 10 hiš manjkalo. Končni popis bukovške katastralne občinske meje so zaključili z zapisnikom v Slovenski Bistrici 15. aprila 1825. Bukovec so omejili s 27 mejnimi kamni od lege pod sedanjim Padežnikom v smeri Morja.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 50-51
FOTO: Katastrske občine, določene leta 1825 (Vir dr. Jože Koropec »Zemljiško gospostvo polskavski Bukovec«, ČZN, letnik 1992 1992, št. 1., str. 74.)
