16. april

Prebivalce Krajevne skupnosti (KS) Poljčane in vodstva skupnosti ne zanimajo le modernizacija cest v Ljubičnem, Spodnji Brežnici in Poljčanah, novogradnja žarnih grobov, novo avtobusno postajališče v Poljčanah, kanalizacija in dom športov, marveč tudi referendum, na katerem bodo volivci odločali o izkoriščanju kamnolomov v dolini Bele. Stane Kovačič, predsednik sveta KS Poljčane, je povedal, da so nove naložbe in bližajoči se referendum zdaj zelo aktualni. “Z referendumom želimo dokončno definirati dogajanje v dolini Bele. Znano je, da so tam kamnolomi bistriškega Granita, Skerbinka, Perhavca in Haceta. Za referendum smo se odločili zato, da ljudje izrazijo svoje mnenje, svet KS noče prevzeti te odgovornosti, vodstvo se namreč zaveda nekdanjih očitkov zaradi vode: posameznik je odločil, da je pitno vodo iz Poljčan dobila Rogaška Slatina. Denar, ki bi ga dobili v obliki odškodnine, ne more ničesar odtehtati, ni denarja, s katerim bi lahko kaj kupili ali se odpovedali mirnemu življenju,” je še dodal Kovačič.
Že junija?
Svet KS ima zaradi sklepa o razpisu referenduma – tega bo razpisala občina Slovenska Bistrica – nekaj nalog. Kovačič meni, da je treba to odločanje izvesti čimprej. Zavzema se za junij, ko bodo v Sloveniji evropske volitve, če pa do takrat ne bo mogoče pripraviti gradiva in drugih dokumentov, bo referendum oktobra 2004, ko bodo državnozborske volitve. Svet KS Poljčane si prizadeva, da bo letos zaključil poglavje o kamnolomih, o njih namreč razpravlja že več kot deset let. Prvi, ki se je pojavil s predlogom o izkoriščanju zasebnega kamnoloma, je bil Skerbinek. In od takrat – seveda če izvzamemo Granitov kamnolom – v Poljčanah ni miru. Nazadnje se je eksploatacije kamnoloma domislil Stanislav Hace, ki je zemljišče oziroma gozd, v katerem je kamnolom, odkupil od Mihaela Iusa. In kakšno je razpoloženje pred referendumom? Stane Kovačič je povedal, da ga niso preverjali. Znano pa je, da prebivalci Zgornjih Poljčan kamnolomom nasprotujejo, svoje nasprotovanje pa ilustrirajo s povečanim prometom skozi naselje, prahom in eskplozijami. Sicer pa: vse bo povedal referendum. Na osnovi rezultata na voliščih se bo lažje odločal tudi bistriški občinski svet, ki je zavezan za izdajo soglasja pri izkoriščanju kamnolomov.
Dolga pot!
Na upravni enoti (EU) v Slovenski Bistrici sta Lidija Stebernak, načelnica UE, in Janez Bradan, vodja oddelka za prostor in okolje, povedala, da primer kamnoloma Hace dobro poznajo. Stanislav Hace je namreč 9. junija 2000 vložil vlogo za priglasitev gradnje cestnega priključka in obračališča. Priložil je zemljiško knjižni izpisek, kopijo katastrskega načrta, soglasje Darsa, izdano je bilo 1. junija 2000, in tehnično poročilo s skico, dodal pa je še soglasje od državne direkcije za ceste, izdano je bilo 8. junija 2000. Potem je na upravni enoti stekel postopek, enota mu je izdala odločbo o priglasitvi del, nakar so se pritožili gozdarji, ki pri obravnavi tega postopka niso sodelovali. Zahtevali so, da se odločba razveljavi. Zadeva je bila na državni ravni, tako imenovana druga stopnja je izdala odločbo, da se odpravi odločba UE Slovenska Bistrica po nadzorstveni pravici. Hace je zavoljo tega vložil upravni spor, ki pa še vedno nima epiloga, obravnava ga vrhovno sodišče. Upravna enota je medtem razpisala ustno obravnavo – na njej Haceta ni bilo – in napisali so negativno odločbo o izvedbi cestnega priključka iz kamnoloma oziroma gozda na glavno cesto Poljčane-Rogaška Slatina. Stanislav Hace je na občini Slovenska Bistrica vložil vlogo za spremembo prostorskega plana, s katerim bi svoje kmetijsko zemljišče spremenil v kamnolom. Ker občinski prostorski plan potrjujejo tudi na ministrstvu za okolje in prostor, je o Hacetovi vlogi razpravljala vladna institucija in dovolila spremembo namembnosti. To pomeni, da ima je Hace šele na začetku poti za odpiranje kamnoloma, ker pa nima priglasitve in gradbenega dovoljenja, ne more dobiti koncesije za odprtje kamnoloma. Preden bo vložil zahtevek za gradbeno dovoljenje, bo moral imeti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje idejni projekt. Ko je ta izdelan, so potrebna soglasja, ta morajo vsebovati klavzulo brezpogojnosti, gre za gozdarsko, vodovodno, elektro, telekomunikacijsko, okoljsko in naravovarstveno soglasje. Svoje morajo povedati tudi sosedje. Ko so vsa mnenja pozitivna, je mogoče izdati gradbeno dovoljenje. Janez Bradan je dodal, da bo Hacetova pot do tja še zelo dolga (tudi za to, ker Stanislav Hace trdi, da je odločba za priglasitev del pravnomočna).
Usoda poljčanskega hotela
Nekdanji poljčanski hotel neslavno propada. Stane Kovačič, predsednik sveta KS Poljčane, je povedal, da je svet KS nemočen pri obnovi. Hiša propada zaradi nerešenih premoženjski zadev. Lastnica, ki je podedovala poslopje bivšega hotela ter hiše na dvorišču in prodajalne Sadja in zelenjave, je krajevni skupnosti sporočila, da se je na sklep o lastništvu nekdo pritožil in ustavil postopek o dedovanju. Čeprav ima KS pisno soglasje od nekdanjega lastnika hiše, v kateri je prodajalna Sadja in zelenjave, ne more storiti ničesar, kajti v hiši je najemnik, ki ga ni mogoče izseliti. Tudi inšpekcije so nemočne. Ko se bo uredilo lastništvo, bo mogoče govoriti o prenovi propadajočih hiš v središču Poljčan.
Tovornjaka pri pošti
Lastnik zemljišča okrog celotne zgradbe, kjer sta tudi poljčanska pošta in Telekom, je Mihael Kostanjšek. Zemljišče je zakonito kupil od stečajnega upravitelja bistriškega Ritoznoja. Ker občina Slovenska Bistrica, krajevna skupnost in lastnik zemljišča ne najdeta skupnega jezika, je Kostanjšek zaprl del zemljišča pri pošti. Z zaporo bo vztrajal tako dolgo, dokler občina Slovenska Bistrica ne bo na lastne stroške izmerila parcelo in ugotovila dejansko stanje. Izvedeli smo, da pošta že išče novo lokacijo, sedanje poslopje je zdaj tako rekoč brez parkirišča.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Stane Kovačič (Facebook)