17. april
Danes goduje RUDI
Ime Rudi je različica moškega osebnega imena Rudolf, ki izhaja iz nemščine. Razlagajo ga kot zloženko iz starovisokonemških besed hrōd, hroud v pomenu besede »slava« in wolf »volk«.
Moške različice imena: Dolfe, Dolfek, Dolfi, Rolf, Rudolf, Rudko, Rudo.
Ženske različice imena: Rudolfa, Rudolfina.
17. april
SVETOVNI DAN HEMOFILIJE
17. aprila obeležujemo Svetovni dan hemofilije, motnje strjevanja krvi, ki ga je leta 1989 uvedla Svetovna zveza za hemofilijo v čast svojega ustanovitelja Franka Schnabla. Hemofilija je dedna genetska bolezen, s katero se rodimo in zaradi katere smo nagnjeni h krvavitvam. Razlog za to bolezen je pomanjkanje enega od faktorjev strjevanja krvi, ki ju imenujemo tudi koagulacijska faktorja VIII ali IX. Hemofilija se načeloma pojavlja samo pri moških članih družine, ženska pa je na drugi strani prenašalka, saj se hemofilni gen prenaša prek kromosoma X. Ženska zboli za hemofilijo zelo redko, in sicer le takrat, kadar je mati prenašalka bolezni, oče pa hemofilik. Organizacije bolnikov s hemofilijo vsako leto na današnji dan po svetu ozaveščajo o bolezni, pri kateri so največje tveganje notranje krvavitve.
17. april 2018
OBVOZNICA DO LETA 2020
Država bo za izgradnjo druge etape zahodne obvoznice Slovenska Bistrica in izgradnjo kablovoda, bistvenega za poslovanje Impola, namenila skoraj devet milijonov evrov
V Slovenski Bistrici je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič s slovenskobistriško občino in družbo Impol podpisal sporazum o izgradnji kablovoda in izgradnji druge etape zahodne obvoznice, ki omogoča nadaljnji razvoj tega bistriškega predelovalca aluminija. Investicija v vrednosti skoraj devet milijonov evrov bo prometno razbremenila občino in zagotovila ustrezno oskrbo podjetja z električno energijo.
Širitev poslovne cone Impol, nadaljnjo rast in razvoj podjetja omogoča tudi uradno zaključena izgradnja prvega dela obvoznice (700 metrov ceste), ki jo je naredila občina Slovenska Bistrica, zaradi katere se je lahko povečala Impolova industrijska cona. Naložbo, vredno 2,9 milijona evrov, je financirala bistriška občina, ki je za projekt širitve industrijske cone prejela 2,1 milijona evrov nepovratnih sredstev gospodarskega ministrstva.
Investicije bodo povečale proizvodnjo za 30 odstotkov
Spisek investicij Impola do leta 2025 je dolg in težak. Samo letos bodo investirali deset milijonov evrov v valjarništvo, pravkar končujejo enako težko investicijo v livarništvo, gradijo že profilarno, prihodnje leto bodo vložili 17 milijonov evrov v stiskalniški program … Te investicije bodo povečale proizvodnjo podjetja za 30 odstotkov. Posledica tega bo, da bo dnevno peljalo v Impol in iz njega skozi Slovensko Bistrico 80 tovornjakov, in predsednik upravnega odbora Skupine Impol Jernej Čokl?? napoveduje prometni infarkt občine, če ne bo zgrajena obvoznica.
Pa ne samo obvoznica, nujen je tudi kablovod, ki bo zagotovil ustrezno oskrbo podjetja z električno energijo, saj trenutna daljnovoda komaj zadovoljujeta potrebe Impola po električni energiji. “Nerazumljivo je, da imamo v 21. stoletju težave z električno energijo v tem smislu, da moramo izklapljati del svojih naprav, da lahko normalno poslujemo,” je opozoril Čokl.
Začetek del februarja prihodnje letoPodpis sporazuma prinaša na to območje za izgradnjo druge etape obvoznice in cevne infrastrukture, po kateri bo tekel kablovod, slabih devet milijonov evrov iz državnega proračuna. Največ denarja bo namenjenega gradbenim delom za izgradnjo obvoznice, ki bo dolga 1,3 kilometra in bo tekla od Impola do bližine avtoceste oziroma krožišča pri Hoferju.
?Konec leta na ministrstvu za infrastrukturo pričakujejo gradbeno dovoljenje, zdaj pa pridobivajo zemljišča in zaključujejo pridobivanje potrebne dokumentacije. “Konec leta se bo objavil razpis za izbiro izvajalca, gradnja bo stekla v prihodnjem letu. Računamo, da bo investicija končana v roku leta in pol,” je pojasnil minister Peter Gašperšič. Začetek del je predviden 1. februarja 2019.
VIR: Barbara Bradač, Večer
FOTO: V Slovenski Bistrici so župan Ivan Žagar, minister za infrastrutkuro Peter Gašperšič in prvi mož Impola 2000 Andrej Kolmanič podpisali sporazum o drugi fazi gradnje obvoznice (Igor Napast)
17. april 2018
DODATNE ŠTIRI PROIZVODNE HALE
Do leta 2025 bo Impol zgradil dodatne štiri proizvodne hale. Prva od teh že stoji na 3000 kvadratnih metrih, v njej pa deluje hčerinska družba Impola FinAl. V hali že od februarja letos poteka proizvodnja s šestimi CNC-stroji, Impol pa je za to naložbo odštel okoli 2,5 milijona evrov. “Hala je kamenček v mozaiku naših prizadevanj. Impol letno vloži približno 40 milijonov evrov v svoje posodobitve in novo opremo, saj želimo povečati prihodke s 700 milijonov na eno milijardo evrov,” pravi predsednik upravnega odbora Skupine Impol Jernej Čokl.
VIR: Barbara Bradač, Večer
FOTO: V novi Impolovi hali že od februarja letos poteka proizvodnja s šestimi CNC-stroji (Igor Napast)
17. april 2016
14. BISTRIŠKI TEK
Javni zavod za šport Slovenska Bistrica je pod pokroviteljstvom Občine Slovenska Bistrica na današnji dan, v nedeljo, 17. aprila 2016, izvedel 14. Bistriški tek. V različnih kategorijah je skupaj nastopilo okoli 1000 tekačev in tekačic. Za še posebej množično udeležbo so poskrbeli najmlajši, en krog na stadionu je preteklo 350 otrok iz enot Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Učenci in učenke so se pomerili v šestih kategorijah. V ospredju je bil najdaljši tek, ki šteje za štajersko-koroški pokal. V vetrovnem vremenu je dobrih devet kilometrov najhitreje pretekel član Atletskega društva Slovenska Bistrica Matej Šturm, v ženski konkurenci pa je slavila nekdanja odlična atletinja Helena Javornik, zastopala je ekipo Tekaška vadba v Mariboru. Z drugim mestom se je izkazala tudi Bistričanka Andreja Žerjav. Sicer pa je občinstvo znova navdušila najstarejša udeleženka, Kazimira Lužnik. Na 11. Medobčinskem prvenstvu v štafetnem teku je tekmovalo 16 ekip, najhitrejši čas je postavila mešana ekipa AD Slovenska Bistrica. V družinskem teku pa se je pomerilo 29 ekip, zmagala je družina Trajkovič.
VIR: Studiu Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
17. april 2014
PREDAVANJE O JOSIPU VOŠNJAKU KOT NARODNEM BUDITELJU
Na današnji dan, v četrtek, 17. aprila 2014, je Zavod za kulturo Slovenska Bistrica organiziral predavanje o Josipu Vošnjaku kot narodnem buditelju, v izvedbi dr. Jonatana Vinklerja, ki se posveča raziskovanju zgodovine Slovencev v drugi polovici 19. stoletja. V začetku leta sta zavod za kulturo in knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica razglasila leto 2014 kot Vošnjakovo letu kulture.
Doslej so potekala že številna predavanja, odprta je velika razstava o njegovem življenju in delu življenju, tokrat pa je tekla beseda o Josipu Vošnjaku kot narodnem buditelju. Zadnja leta svojega življenja je namreč Vošnjak preživel v Visolah pri Slovenski Bistrici, zato ga Bistričani tudi štejejo za svojega rojaka. Kot je poudaril dr. Jonatan Vinkler, je bil Josip Vošnjak spoštovan poslanec v deželnem in državnem zboru in ima izjemne zasluge za uvrstitev Slovencev na politični zemljevid današnje Slovenije.
Nastajajoče slovensko meščanstvo s političnimi strankami se je šele moralo učiti politike, konservativci so na vsakem koraku zatirali napredne liberalce, med katerimi je bil tudi Vošnjak. S samozavestno držo in z zavzemanjem za dobro naroda se Vošnjak uvršča med izjemno zaslužne izobražence druge polovice 19. stoletja, njegovo delovanja pa je velikega pomena za Slovence še danes.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
17. april 1994
GORAZD PIPENBAHER OSVOJIL MASTERS TURNIR
Mladi Bistričan Gorazd Pipenbaher (1981), član ŽTK Maribor, je zmagal na masters turnirju za grand prix Coca Cola, ki se je odvijal v dvorani BIT v Ljubljani. Pipenbaher je v finalu s 4:6, 6:3 in 6:3 ugnal Jovanoviča, člana Olimpije.
VIR: (zg), Večer
17. april 1993
REVIJA FOLKLORNIH IN TAMBURAŠKIH SKUPIN
Na današnji dan, v soboto, 17. aprila 1993, sta Zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica in KUD Štefana Romiha s Črešnjevca v dvorani Doma kulture na Črešnjevcu pripravila občinsko revijo folklornih in tamburaških skupin.
VIR: (ps), Večer
17. april 1993
ZLATI BAUMGARTNOV PAS ZA PREPELIČA
Na današnji dan, v soboto, 17. aprila 1993, se je v dvorani Tabor v Mariboru na tradicionalnem tekmovanju judoistov za zlati pas zbralo 25 tekmovalcev v moški in 7 tekmovalk v ženski konkurenci. Najzanimivejši boji so bili v absolutni kategoriji, kjer je za najboljšega favorita štel Ladislav Prepelič. Že v predtekmovanju je gladko in brez težav ugnal vse nasprotnike. V polfinalu se je Bistričan pomeril s stalnim rivalom Stanišo iz ljubljanske Olimpije in ga že v drugi minuti boja z lepim metom nožne tehnike premagal 10:0. Tudi v finalu je gladko z enakim rezultatom premagal člana celjskega kluba Ivo Reya Vitomirja Spasoviča. Prepelič je po tekmi povedal: »Na tekmovanju sem nastopal zelo sproščeno, kar mi je pomagalo, da sem po dolgem času lahko uporabljal uspešno tehniko metov. Na drugih tekmovanjih se težko odločam za napade, ker si ne smem privoščiti spodrsljaja. S svojim nastopom sem več kot zadovoljen, pas pa bom v trajno last poskušal osvojiti naslednjo sezono, ko bom spet nastopil na tem tekmovanju.«
V kategoriji do 71 kg je nastopil tudi Simon Greif in osvojil 3. mesto.
VIR: Franc Očko, Večer
17. april 1980
Rodila se je poslanka Državnega zbora RS mag. KARMEN FURMAN
Mag. Karmen Furman se je rodila 17. aprila 1980 v Mariboru očetu Maksimilijanu, elektrikarju in materi Hildi Breznik, rojeni Šrot, komercialni tehnici. V družini je še brat dr. Kristijan, prof. matematike.
Osnovno šolo je obiskovala v Poljčanah in jo skupaj z nižjo glasbeno šolo vsa leta uspešno zaključila z odlično oceno. Šolanje je nadaljevala na II. gimnaziji v Mariboru. Po zaključeni maturi se je vpisala na študij prava na Pravni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2005 diplomirala z odliko in pridobila naziv univerzitetna diplomirana pravnica. V letu 2016 je na Pravni fakulteti v Mariboru uspešno zagovarjala magistrsko nalogo in pridobila naziv magistra znanosti delovnega prava in prava socialne varnosti.
Po končanem študiju se je zaposlila v pravni službi Občine Slovenska Bistrica. Ob ustanovitvi Občine Poljčane je delo na področju lokalne samouprave nadaljevala v Občini Poljčane, kjer je bila od leta 2011 pa vse do izvolitve v parlament direktorica občinske uprave. Delo poslanke državnega zbora opravlja vse od junija 2018.
5. septembra 2009 se je poročila z Žarkom Furmanom, generalnim direktorjem družbe Hmezad Trgovina Žalec, d. o. o. V zakonu se jima je rodil sin Jaša.
Karmen Furman ima opravljene številne strokovne izpite, med drugim pravniški državni oziroma pravosodni izpit in državni izpit iz javne uprave. V letih med 2011 do 2015 je bila tudi članica Okrajne volilne komisije VII. volilne enote 2. volilnega okraja in od leta 2015 pa vse do kandidature na državnozborskih volitvah namestnica predsednice Okrajne volilne komisije VII. volilne enote 2. volilnega okraja.
Vir: biografski-sb.si
VIR: biografski-sb.si
17. april 1974
PREBRALI SMO PRED 30 LETI
Poljčane – Minuli teden je osnovna šola v okviru dneva mladinskih delovnih brigad izvedla celodnevno akcijo pogozdovanja v bližini Poljčan. Ob strokovnem vodstvu GG Maribor, TOZD Slovenska Bistrica so tega dne posadili veliko sadik iglastih drevesc in se tako aktivno vključili v prizadevanje za povečanje gozdnih površin. Medtem ko so pogozdovali višji razredi osnovne šole, so nižji urejali okolje šole.
VIR: Večer
17. april 1936
Rodil se je učitelj in ravnatelj IVAN FERK
Ivan Ferk se je rodil 17. aprila 1936 v Šentjurju.
Na takratnem učiteljišču v Mariboru je dokončal šolanje za učitelja.
Prvo delovno mesto je opravljal kot ravnatelj in učitelj na OŠ Zgornja Ložnica. V tem času je spoznal bodočo ženo Silvo, rojeno Furman. V zakonu sta se jima rodili hčerki Tatjana in Manica. Leta 1966 je postal ravnatelj Vzgojno varstvenega zavoda Slovenska Bistrica. V letih od 1980–84 je bil predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Slovenska Bistrica. Po končanem mandatu se je vrnil v Vzgojno varstveni zavod Slovenska Bistrica in ostal ravnatelj do upokojitve leta 1992.
Ferk Ivan je bil aktiven in dejaven na različnih področjih. Leta 1956 se je vključil v Avto-moto društvo (AMD) Slovenska Bistrica in aktivno sodeloval pri izgradnji doma AMD, ter imel pomembno vlogo pri razvoju prometne varnosti na celotnem bistriškem območju. Posebno skrb je imel za mlade, približal je prometno varnost najmlajšim z začetki tekmovanja ‘Kaj veš o prometu’, pri katerem je sodeloval kot član komisije. Od leta 1968–82 je bil predsednik omenjenega društva in nato še 12 let podpredsednik. Dolga leta je deloval tudi na nivoju AMZS, v sekciji za šport.
Predsednik ribiške družine (RD) je bil med leti 1984–2003. V času njegovega predsedovanja je ribiška družina zgradila ribiške koče pri ribnikih na Videžu in na Pragerskem (oba občina Slovenska Bistrica) ter pri ribniku Jernejček (občina Slovenske Konjice). V času predsedovanja je v RD opravljal tudi druge funkcije, saj je bil en mandat predsednik Zveze ribiških družin (ZRD) Maribor in podpredsednik RDS. Za svoje več desetletno delovanje je prejel številna priznanja, odlikovanja ter najvišje priznanje Ribiške zveze Slovenije (RZS), plaketo Ivana Franketa. Za njegovo nesebično delo v RD Slovenska Bistrica so ga ribiči imenovali za časnega člana RD.
Bil je gojenec šole za rezervne oficirje nekdanje JLA. V vrstah teritorialne obrambe (TO) je bil že od samega začetka. Tovariša Ferka so imenovali za komandanta Pohorskega odreda, največje operativne enote 79. območnega štaba TO Slovenska Bistrica. Njegovi napotki, medsebojno zaupanje in disciplinirana odgovornost so se pokazali v vojni pripravljenosti in usposobljenosti.
Že v začetku leta 1991 je bil Pohorski odred Teritorialne obrambe (POTO) s komandantom Ivanom Ferkom 1991 angažiran pri obrambi letališča Maribor in obrambi Učnega centra Pekre. Med pripadniki je imel veliko avtoriteto in skupaj z Andrejem Godcem sta pomirila odziv slovenskih vojakov pri varovanju Učnega centra Pekre.
Pod poveljstvom Ivana Ferka je POTO imel odločilno vlogo tudi v dogodkih in akcijah, ki so prispevale k uspehu zavzetja skladišča na Ložnici. Komandant Ivan je poudarjal: zaupati moramo ljudem in zdravemu kolektivu, saj smo to gradili 20 let. Zavzetje Ložnice je bila ena od prelomnic v osamosvojitveni vojni in komandantova teorija o uspehu se je, na našem področju, absolutno potrdila – Bitka je najuspešnejša, ko se dobi brez žrtev.
Ivan Ferk je umrl 15. oktobra 2022 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
17. april 1935
VLOMILEC POD KLJUČEM
Kot je »Večernik« že poročal, so prijeli poljčanski (ne makolski) orožniki te dni v vasi Koritno, občina Majšperk zloglasnega vlomilca, 23 letnega Lovrenca Rajšpa iz Sv. Križa nad Mariborom. Zaradi raznih vlomov je bil zasledovan že od 1931 leta. Še pred kratkim pa je vlomil na več krajih v Makolah in bližnji okolici. Tako pri Janezu Korošcu v klet, pri Sv. Ani v stanovanjsko hišo Cirila Lenduška in pri Ivani Doričevi v Makolah. Povsod je odšel z obilnim plenom zato se je ljudstvo, ko je izvedelo za njegovo aretacijo, resnično oddahnilo. Fanta, ki je bil že prej zaprt zaradi vloma, so odvedli v zapor mariborskega sodišča.
VIR: Mariborski večernik Jutra
17. april 1908
POSESTNA SPREMEMBA
Konzorcij slovenskih kmetov je kupil v Slov. Bistrici posestvo od Nemca Ignaca Schober za 190.000 kron. Nemci pravijo, da je s tem nastala nova nevarnost za »že itak močno teptane« (?) Nemce.
VIR: Slovenec
