24. april
Danes goduje JURIJ
Ime Jurij izvira latinskega imena Georgius, to pa kot grško ime Geôrgios (Γεώργιος) povezujejo z grško besedo geôrgos, ki je zložena iz besed gê v pomenu »zemlja, polje« in érgon v pomenu »delo«. Starogrško ime Geôrgios torej pomeni »poljedelec, kmetovalec, človek, ki je prišel z dežele«.
Ime je bilo v preteklosti zelo popularno in ostaja tako tudi v novejših časih v vseh narodih in z veliko izpeljankami:
Moške različice imena: Georg, George, Georgi, Georgij, Georgije, Giorgio, Gjuro, Juergen, Jue, Jura, Juraj, Jurče, Jurček, Jure, Jurg, Jurgen, Juri, Jurij, Jurica, Jurislav, Jurko, Juro, Juroslav.
Ženske različice imena: Georgija, Georgette, Georgina, Giorgia, Jurica, Jurija, Juriana, Jurislava, Jurka, Jurkica, Juruša.
24. april
SPOPAD DELAVCEV IN OROŽNIKOV
14. aprila 1920 so se na Zaloški cesti v Ljubljani spopadli orožniki in delavci, ki so šli v urejenem sprevodu proti središču mesta, kjer naj bi bilo osrednje protestno zborovanje stavkajočih železničarjev. Okoli 20 orožnikov, ki naj bi jih železničarji skušali razorožiti, je streljalo na demonstrante in štirinajst ljudi (po drugih podatkih trinajst) ubilo, približno trideset pa jih je bilo ranjenih. Med žrtvami so bili tudi ženske in otroci. Žandarmerija je takrat aretirala vodstvo Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo. Bistvo železničarske stavke leta 1920 je bilo povezano z odpovedjo kolektivne pogodbe in veliko količino neizplačanih nadur, poslabšanjem delovnih pogojev in znižanjem plač. Slovenski železničarji so tedaj protestirali tudi zato, ker jim nova oblast Kraljevine SHS ni hotela priznati socialnih pravic, ki so si jih izbojevali že v avstro-ogrski monarhiji. Oblast je tedaj v Ljubljani razglasila policijsko uro, aretirala člane stavkovnih odborov in pokrajinskega vodstva komunistične stranke. Posledica te stavke in tiste, ki je sledila v Bosni, je bila Obznana, s katero je vlada Kraljevine SHS prepovedala komunistično stranko, ta je potem prešla v ilegalo in tajno delovala dve desetletji – vse do začetka druge svetovne vojne.
ČRNI BISER V NAROČJU TISOČLETNIH SMREK
Slovenjebistriško in Framsko Pohorje ponujata številne možnosti za kratke izlete, tek v naravi in za kolesarjenje – Tako blizu sta Mariborčanom, da ju zlahka spregledajo
Slovenska Bistrica leži na obrobju jugovzhodnega dela Pohorja, območje občine je naravnost idealno za športne in rekreacijske dejavnosti, kot so kolesarjenje, tek v naravi, pohodništvo in v zimskih mesecih smučanje. Slovenjebistriško Pohorje kaže prijazen obraz z južnimi obronki, kjer najdemo številne kmetije in vasi. Tam poteka tudi podpohorska vinska cesta, ki s svojimi vinotoči oživi vsako jesen. Občina Slovenska Bistrica zavzema območje Polskavske doline, Ložniško dolino, Pohorje in Dravinjsko dolino. Nad tisoč metri nadmorske višine prevlada narava v vsej svoji moči, zlasti eden najlepših pohorskih krajev, Črno jezero.
Pravokoten trg in grad
Zasnova srednjeveškega mesta Slovenska Bistrica je pravokoten trg, od katerega se je naselje širilo na vse strani. Kraj so okoli leta 1300 obzidali in ga na vogalih utrdili s stolpi. Šele na začetku 14. stoletja je dobil mestne pravice. Mesto je utrpelo precejšnjo škodo med turškim ropanjem in tremi požari. Večina stavb izvira iz 18. stoletja in naprej. Razcvet pa je Slovenski Bistrici prinesla železnica med Trstom in Dunajem, množile so se obrti in zaslužki od furmanstva. Na obrobju mestnega trga stoji cerkev svetega Jerneja. Omenja se sicer že leta 1240, a današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Občina Slovenska Bistrica velja za eno največjih v Sloveniji, obsega kar 334 kvadratnih kilometrov, tam živi okoli 30 tisoč prebivalcev.
V centru Slovenske Bistrice je grad, osrednji kulturni in prireditveni prostor v mestu, tukaj so številne stalne razstave, galerija, viteška dvorana in t. i. lodn, trgovina s spominki. Grad se prvič pisno omenja leta 1265, ko ga je kralj Rudolf skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu. Leta 1313 je prešel v roke Habsburžanom, nato je bil od 1368. last grofov Celjskih. Leta 1717 so grad kupili grofje Attemsi. V 17. stoletju je bil temeljito preurejen. Sedaj ima večje notranje dvorišče, celotno stavbo varuje izsušen zunanji vodni jarek. Ob gradu sta tudi zapuščen park redkih dreves in gabrov drevored.
Lepote Črnega jezera
Črno jezero ni daleč od Slovenske Bistrice, nujno si ga je treba ogledati. Je naravni rezervat, ki s svojo temno barjansko vodo nenavadno izstopa od okoliških smrekovih gozdov in jezeru daje podobo črnega bisera.
V prejšnjih stoletjih so jezero uporabljali kot umetni zadrževalnik vode za potrebe plavljenja lesa po lobniški riži, po kateri so spravljali les v dolino med letoma 1838 in 1959. Črno jezero spada med redke ekosisteme z nekaterimi ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Tukaj sta doma šotni mah in mesojeda okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) kakor tudi nekatere redke vrste kačjih pastirjev. Črno jezero je šotno barje, ki se napaja iz padavin, obkroža pa ga pas visokega barja s šotnim mahom in ruševjem, ki prehaja v smrekov gozd. Skupaj z Lovrenškimi jezeri in Ribniškim jezerom tvori največje površine visokih barij v Sloveniji.
Tinje in Fram
Zelo zanimiva je vas Tinje, do katere pridemo po nekajminutnem vzponu. Prijetna vasica Veliko Tinje leži na prisojnih pobočjih pod Pohorskimi goricami. Zaradi ugodne lege je tam veliko vinogradov s prečudovitim razgledom po vsej dolini, kmetje pa se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. V antiki je bila v bližini kraja keltska naselbina, še so ohranjeni vodni jarki in nasipi štirih gradišč (tini).
Fram je manjše naselje ob vzhodnem vznožju Pohorja. Leži ob glavni cesti Maribor- Slovenska Bistrica. Nekdaj je bilo tukaj več vodnih žag in mlinov, razvito je tudi oljarstvo, njegova tradicija sega že v leto 1886. Nad naseljem Fram, ki leži ob vznožju Pohorja, najdemo podpohorsko vinsko cesto in številne turistične kmetije. Med najbolj znanimi je kmetija Štern – Pri Kovačniku.
Šum sredi gozda in mogočna jelka
S Pohorja tečejo številni potoki, ki so v neprepustne kamnine ponekod izdolbli prave soteske. Nekatere so težko dostopne in zaradi tega manj obiskane, saj so redke špti označene in tako urejene, da omogočajo varen dostop do njih. Na južni strani Pohorja se nedaleč od Slovenske Bistrice spušča potok Bistrica, ki tvori bogat in slikovit niz majhnih slapov, padajočih prek skal. Ob potoku je urejena pot, ki se polagoma vzpenja in vodi skozi sestoje bukev in smrek do ravnic na vrhu planote.
Najvišji slap v soteski je Šum. Visok je pet metrov, kar za slap sredi gozda ni zanemarljiva višina. V njegovi bližini stoji rimski kamnolom, v katerem so Rimljani kopali beli pohorski marmor. Soteska je zanimiva tudi kot edino slovensko nahajališče dveh praproti, kijastolistnega (Asplenium cuneifolium) in nepravega sršaja (Asplenium adulterium). Nad sotesko pri Smogavčevi žagi raste 43 m visoka Maroltova jelka in s svojimi 605 cm obsega velja za najdebelejšo jelko pri nas. Pot je nezahtevna in dobro označena, tudi stene soteske niso nevarno strme. Tako je lahko obisk Bistrice prijetna dopolnitev dneva za vso družino.
Pristna kulinarika
Kulinarika Pohorja je preprosta, pristna domača kuhinja, zanjo so domačini uporabljali raznovrstne sestavine. Sem sodijo jedi, kot so gobova juha z ajdovimi žganci, ajdova kaša, raznovrstne jedi iz divjačine, razne suhomesne pohorske specialitete – v dimnicah dimljena pohorska bunka in divjačinske suhe mesnine. Posebno zanimiv je pohorski lonec ali pohorski pisker. To jed so kuharski mojstri znova obudili na osnovi receptov naših babic. Med sladicami so pogoste dobrote z dodatki gozdnih sadežev, kot so borovnice, brusnice, in z nadevi iz orehov. Izmed sladic sta najbolj znani pohorska gibanica in pohorska omleta, okusne so tudi pohorske palačinke z orehi in brusnicami.
VIR: nr, Večer
FOTO: Črno jezero (Andrej Petelinšek)
JOŽE FAJS DOBITNIK PLAKETE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
Predsednik republike Borut Pahor se je 24. aprila 2015 udeležil slavnostnega sprejema ob prazniku dela, ki ga prireja Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije. Prisluhnil je uvodnima nagovoroma mag. Dušana Semoliča, predsednika Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije in dr. Anje Kopač Mrak, ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Na slovesnosti so podelili plakete Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, med dobitniki katere je bil na pobudo Sindikata kovinske in elektroindustrije za Štajersko tudi Jože Fajs, zaposlen v Tehniki Set, v Impolovi industrijski coni.
Pred 18- imi leti je bil pobudnik športnih iger v Impolu, pomembno vlogo je odigral tudi v Štajerski regiji, kjer je zadnjih pet let predsednik športne komisije in predsednik športne komisije Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
Pomemben pečat je Jože Fajs dodal tudi k letnim in zimskim športnim igram SKEI Slovenije, ki jih je tudi povezoval. Zadnja tri leta je predsednik novoustanovljenega Društva za promocijo zdravja Impol, ki šteje okoli 300 aktivnih članov. Fajs ima razvit socialni čut za človeka in je pripravljen pomagati na vseh področjih. V sindikalno delo je kljub službenim obveznostim vpet tudi izven delovnega časa, je skromen in s svojim zgledom postavlja trdne temelje za dolgoročni uspeh na sindikalnem področju. Čestitkam se pridružuje tudi slovenjebistriška lokalna televizija, kjer že skoraj dve desetletji pomaga soustvarjati športne in druge prispevke.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: SKEI Podravje
ODMEVNA OKROGLA MIZA O PREPREČEVANJU NASILJA NAD STAREJŠIMI
V občini Slovenska Bistrica so se pridružili preventivnim dejavnostim na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi in drugimi ranljivimi skupinami prebivalcev. O tej pomembni temi so razpravljali na okrogli mizi, ki so jo izvedli v petek, 24. aprila 2015, v prostorih Doma starejših občanov v Slovenski Bistrici. Uvod v razpravo je podal strokovnjak s področja gerontologije in medgeneracijskega sožitja, predstojnik Inštituta Anton Trstenjak, prof. dr. Jože Ramovš.
Ramovš je posebej izpostavil problematiko nasilja nad starejšimi. Po njegovih besedah je že vsak deseti med starimi nad 50 let doživel trpinčenje, od tega polovica besedno, približno četrtina z dejanji, četrtina pa ekonomsko. Valerija Kidrič, direktorica Centra za socialno delo Slovenska Bistrica, je poudarila, da je stanje na našem območju alarmantno, opozorila je na fizične, predvsem pa na premoženjske zlorabe. Zato bo v prihodnje še kako pomembno ozaveščanje ljudi o tej problematiki.
Okrogle mize, na kateri so sodelovale številne občinske organizacije, ki so karkoli povezane z varnostjo, se je udeležil tudi župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
VOLILNI OBČNI ZBOR DU SLOVENSKA BISTRICA
V petek, 24. aprila 2015, so se na volilnem občnem zboru sešli člani Društva upokojencev Slovenska Bistrica. Zbora se je udeležilo nekaj več kot 90 upokojencev. Na dnevnem redu so bila poročila o delu društva in sekcij v preteklem letu. Zbor je bil tudi volilni, saj so izvolili člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča, pa tudi predsednika, podpredsednika in tajnika.
Vodstvo društva ostaja v taki sestavi kot doslej, predsednik bo še naprej Gabrijel Cintauer. Ob tej priložnosti so bili upokojenci vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo dejavnosti, ki jih izvajata tako društvo upokojencev kot društvo Metulj, sploh kar zadeva aktivno gibanje in preživljanje prostega časa. Udeleženci zbora so ob druženju, dobri kapljici in prigrizku prisluhnili tudi glasbi in pesmi.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
KOKAIN, MARIHUANA IN ŠE KAJ
Mariborski kriminalisti so v sodelovanju s policisti PP Maribor I in PP Slovenska Bistrica odvzeli prostost 24-letnemu moškemu iz Podravja. Osumljen je storitve več kaznivih dejanj. Kriminalisti so pri hišni preiskavi, ki so jo opravili na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika zasegli 33,4 g kokaina, 52 g amfetamina in 251 g marihuane. Moškega so s kazensko ovadbo predali dežurnemu preiskovalnemu sodniku.
VIR: čk, Večer
FOTO: Zasežena marihuana (PU Maribor)
BOKSARJI NAVDUŠILI V LJUBLJANI
Nastopilo je 65 tekmovalcev iz dvanajstih klubov
Čeprav so mnogi menili, da bo na 16. tridnevnem članskem posamičnem državnem prvenstvu v boksu Robert Kramberger v kategoriji do 81 kg tudi letos, podobno kot lani, brez boja osvojil naslov državnega prvaka, se to ni zgodilo. Nokavter s Pragerskega je sicer postal državni prvak, in to že desetič, toda za naslov se je moral boriti. Tekmec 28-letnega člana ljubljanskega BK Tomohawk v finalu prvenstva v ljubljanskem zabaviščnem centru Arena Vodafone live je bil nadobudni 20-letni boksar BK Slovenska Bistrica, Gregor Lovišček.
Borba je trajala štiri runde, pri čemer boksarja nista varčevala z močmi, gledalci pa so uživali v kakovostni predstavi. Sodnik v ringu je Krambergerju štel v tretji rundi, v četrti dvakrat Loviščku, po koncu dvoboja pa dvignil roko Krambergerju, ki je bil za spoznanje boljši. Gledalci so kakovosten boks spremljali tudi v dvoboju klubskih tovarišev iz BK Ljubljana, Jake Kovačiča in Boruta Mrčinka (do 69 kg), ki ga je dobil Mrčinko, v kategoriji do 64 kg je Nace Zakovšek Pavlin (Ljubljana) premagal Aleša Šurbka (ŠD Celje), v kategoriji do 75 kg pa je bil Dušan Rakuš (Ring Ptuj) boljši od Denisa Juga (Tomohawk). V kategoriji do 91 kg je Borut Slapnik (Slovenska Bistrica) v tretji rundi primoral k predaji kondicijskega trenerja Dejana Zavca, Tomaža Jagarinca (Ring Ptuj), še hitreje, s predajo v prvi rundi, pa je Renato Kovač (Ljubljana) opravil s Tomažem Ritlopom (ŽŠD Maribor). V finalnem dvoboju članic v kategoriji do 63 kg je Andreja Bešter (Casino Nebotičnik Kranj) po točkah premagala Anjo Kolarič (Ring Ptuj).
Na prvenstvu, ki ga je ob pomoči BZ Slovenije izvedel BK Ljubljana, je nastopilo 65 boksarjev iz dvanajstih klubov, za odlično sojenje vse tri dni pa so poskrbeli sodniki iz tujine – po dva italijanska in avstrijska. V članskih kategorijah so se s tremi naslovi izkazali boksarji BK Ljubljana, v kadetskih in mladinskih kategorijah pa so bili v ospredju boksarji ljubljanskega BK Tomohawk.
VIR: Zmago Gomzi, Večer
FOTO: Mladi Gregor Lovišček, v ozadju, se je hrabro spoprijel z Robertom Krambergerjem in bil domala enakovreden uveljavljenemu tekmecu (Tit Košir)
STANOVALCI KMALU V MIRNI ZALIV
V Slovenski Bistrici bo kmalu vseljivih 34 stanovanj; objekt, vreden dva milijona evrov, gradi zasebnik Anton Mernik
Konec minulega tedna je zasebna družba Isa-Mernik Slovenska Bistrica predstavila gradnjo novega stanovanjskega bloka v ulici Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici. Lastnik družbe Anton Mernik se je v minulih letih specializiral za gradnjo stanovanj in kot pravi, Slovenska Bistrica postaja pomembno gospodarsko središče in zato je treba misliti na prihodnost in na gradnjo novih stanovanj. Kvadratni meter stane okrog 1100 evrov brez davka, največje stanovanje meri 72 kvadratnih metrov, najmanjše 57, v družbi Isa-Mernik je že sedem rezervacij.
Objekt Mirni zaliv je podkleten in enonadstropen blok z izkoriščeno mansardo v dveh etažah. Zidajo ga z opeko, v njem bo 34 stanovanj oziroma 17 stanovanj v vsaki lameli. Stanovanjska hiša bo imela 30 dvosobnih stanovanj in štiri dvoinpolsobna stanovanja. Na dvorišču bodo zgradili tudi pokriti smetarnik in shrambo za kolesa. Dostop in dovoz bosta urejena iz ulice Pohorskega bataljona na zahodni strani parcele. V kleti objekta je predvideno parkirišče, ki ga bodo uporabljali stanovalci, na razpolago bo dvajset parkirnih mest, na dvorišču pa še dodatnih 31. Stanovanjska hiša je vredna dva milijona evrov, vseljiva pa bo septembra letos.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: V novi stanovanjski hiši Mirni zaliv bo 34 stanovanj (Zdenko Kodrič)
POVABILI PROFESORJA IZ ANGLIJE
V Slovenski Bistrici so dijaki in profesorji zaključili teden kulturnih dejavnosti s plesom v bistriškem Netopirju
“Letos je Srednja šola Slovenska Bistrica prvič pripravila teden kulturnih dejavnosti z naslovom Nekaj je v zraku. Upam, da bo ta prireditev tradicionalna. Dijaki, starši in učitelji so jo lepo sprejeli,” je včeraj povedala koordinatorica tedna in profesorica slovenščine Lidija Šalamun. Včeraj je bil tudi zaključni dan kulturnega tedna, končal se je s plesom v bistriškem disku Netopir in z izletom v London. Prejšnje dneve pa je nekaj nad petsto dijakov in petdeset učiteljev sodelovalo pri več projektih.
Projekt Nekaj je v zraku ali od zvezd šole k zvezdam Evrope je imel več namenov. Najprej so bistriški dijaki opozorili na evropskost Slovenije in pri tem poudarjali, da ob vstopu v Evropsko unijo nikakor ne smemo pozabiti na lastno in domače. Govorili so tudi o odprtosti svoje šole, mladi se morajo prilagoditi razmeram v občini, hkrati pa v svoje okolje pritegniti tudi druge. To jim je v precejšnji meri uspelo: na svoje prireditve so privabili precej staršev, v Slovensko Bistrico pa je prispel tudi Alastair Stone, profesor angleščine iz Anglije. Z dijaki se je dogovoril, da jim bo pet dni predaval, in z njimi je oblikoval konverzacijski skupini. Obiskovalo ju je 35 dijakov. Naslednja stvar, s katero so se v tem tednu ukvarjali dijaki, je praktičnost. Dijaki in učitelji so se zavzeli za konkretno akcijo. Naredili so simbolno vstopnico z zvezdami in jo prodajali. Z vstopnicami so iztržili okrog 150.000 tolarjev in s tem denarjem bodo kupili knjige za srednješolsko knjižnico, ki zdaj dela v skoraj nemogočih razmerah in z dokaj skromnim knjižnim fondom. K sodelovanju so pritegnili tudi zdravilca Milana Zavasnika in pripovedoval jim je o različnih oblikah zasvojenosti. Seveda pa bistriški dijaški teden kulture ni minil brez likovne in literarne delavnice. V prvi so delali slikarji in risarji, v drugi so sestavili časopis z naslovom Čveka, dijaki pa so za oder naštudirali prvo dejanje gledališke igre Štirje letni časi. Precej pozornosti so namenili tudi novi organiziranosti Evrope: sestavili so politično-geografski mozaik z novimi članicami Evropske unije ter ga razstavili v razredih in hodnikih šole. Osrednji dan prireditve je bil minulo sredo, ko je bil v Slomškovem domu tako imenovani prikaz vseh akcij, ki so sestavljale dijaški kulturni teden. Dijaki so v sredo sprejeli sklep, da prireditev Nekaj je v zraku nadaljujejo prihodnje leto. Dodali so še, da so jim pri oblikovanju tedna pomagali mentorji Robert Obrul, Tanja Dabanovič, Ivana Moškotevc, Mojca Prijatelj, Gregor Artnik ter Anita in Samo Ivačič.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Edvard Grobler
ZBOR JURIJ VODOVNIK NA FESTIVALU NAŠA PESEM
Na mednarodnem festivalu Naša pesem, ki je potekal v Ljubljani, so v soboto, 24. aprila 1993, nastopili tudi pevke in pevci Študentskega pevskega zbora Jurij Vodovnik iz Slovenske Bistrice. Skoraj 50 članov zbora z zborovodjem Marjanom Kranjcem se nenehno izpopolnjuje in njihov repertoar je vse zahtevnejši.
VIR: (ps), Večer
KORUZA BO
Merkantilna koruza, ki jo rejci živine v bistriški občini uporabljajo za krmljenje svojih piščancev, je že na poti, so sporočili kmetijskemu kombinatu v Slovenski Bistrici in zahtevali, da le-ta pošlje sporočilo, kateri mešalnici naj koruzo dostavijo.
Bistriški živinorejci pa so bili mnenja, da tak postopek ni pravilen in da bi morali kmetje sami dobiti krmilo v obliki koruze in ne že predelano.
Na zadnjem posvetovanju o kmetijstvu v bistriški občini, ki se ga je udeležil tudi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, se je to vprašanje spet porodilo. Ivo Marenk je povedal, da je koruza na poti in da bo verjetno že pred prvim majem v Kopru, da da bodo z dovozom manjše težave. Poudaril je, da morajo dobiti rejci živine koruzo v osnovnem stanju, če to želiio, in ne v obliki krmil. V Bistrici so se zato odločili. da bodo vso koruzo, ki bo prišla, prepeljali v kmetijsko zadrugo, kjer bo na voljo kmetom — živinorejcem.
VIR: am, Večer
FOTO: Merkantilna koruza (Wikipedija)
KOLENKO ZNOVA PREDSEDNIK
Predsednik bistriške občine je znova Miro Kolenko, podpredsednik pa Branko Vasa, direktor stanovanjskega podjetja Slovenska Bistrica Miro Kolenko, rojen leta 1938 v Ljubljani, tehnik, dosedanji predsednik občinske skupščine Slovenska Bistrica:
“Nedvomno nas čaka kup pomembnih nalog. Samo ob sodelovanju vseh skupščinskih organov in ob preudarnem delu nam bo uspelo rešiti najbolj pereče probleme v bistriški občini. Vse moči bomo usmerili v uresničevanje dolgoročnega programa razvoja na področju gospodarstva in drugih dejavnosti. Seveda tu ne smemo prezreti kupa nerešenih vprašanj na področju komunalne izgradnje, šolstva itd.”
VIR: Večer
FOTO: Miro Kolenko, Večer
UČENCI SADILI DREVESA
Med pogozdovanjem frajštajnskega gozda 24. aprila 1931 so učenci s Spodnje Polskave posadili 2500 borovih, smrekovih in kostanjevih sadik.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 239
FOTO: Učenke in učenci III. razreda z učiteljem Lambertom Gerbičem leta 1932 na dvoriščni strani šole (Album Franca Orthaberja)