19. april
Danes goduje LEON
Ime Leon izhaja iz latinščine in se povezuje z latinsko besedo leo, v rodilniku leonis v pomenu besede »lev«. Ime Leon je lahko tudi skrajšana oblika iz imena Leonard, ki izhaja iz nemškega Leonhard, ki pa je zloženka iz starovisokonemških besed lewo v pomenu besede »lev« in hart v pomenu »močan, drzen« .
Moške oblike imena: Leo, Leonardo, Leonid, Leopold, Lev, Lenard, Lenart, Lavoslav, Leoš.
Ženske oblike imena: Leona, Leoni, Leonarda, Leonida, Leonija, Leonka, Leonita, Leoni.
19. april
NAJHUJŠA PROMETNA NESREČA V ZGODOVINI SAMOSTOJNE SLOVENIJE
Ena najhujših prometnih nesreč v zgodovini Slovenije se je zgodila 19. aprila 2005, ko je na Poljanskem klancu v gorečih vozilih življenje izgubilo osem ljudi: štiri ženske iz Trebnjega, ki so se vračale iz službe, in družina iz Kranjske Gore. Med mrtvimi je bila tudi petletna deklica. Nesreča se je zgodila, ko je voznik kombija trčil v nasproti vozeči se priklopnik, naložen z avtomobili. Po tem je sledilo verižno trčenje: izbruhnil je ogenj ter se razširil na vozila in bližnji gozd.
TRENER ZA POSLANSTVO
Ivan Simonič, ki je trener nogometašev že več kot 40 let, je postal častni član Zveze nogometnih trenerjev
Ivan Simonič, dolgoletni športni delavec iz Slovenske Bistrice, je prejel visoko priznanje svojih kolegov. Na nedavni skupščini Zveze nogometnih trenerjev Slovenije so mu podelili naziv častni član. Za Simoničem je kar enainštirideset let trenerskega dela. Prvi trenerski izpit je naredil ravno pri Rudiju Bračiču, sedanjemu predsedniku zveze.
Leta 2002 je postal regijski tožilec pri Združenju nogometnih trenerjev Maribor, kjer je od leta 2011 do leta 2017 opravljal tudi naloge sekretarja. V dolgoletni karieri je vzgojil vrsto mladih nogometašev. “Pomembno je, da si trener zaradi poslanstva, ne samo zaradi nogometa. To je največje priznanje, ki si ga lahko želiš. Menim, da sem si ga s svojim delom in trudom po šestdesetih letih ukvarjanja z nogometom tudi zaslužil,” je o priznanju dejal Simonič, ki tudi v pokoju ne miruje. Trenerju Alojzu Friclju pomaga pri vodenju članske ekipe NK Kety Emmi Bistrica v tretji slovenski nogometni ligi, prav tako pa trenira nogometno Polka reprezentanco Slovenije in veterane NK Zgornja Polskava.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Od leve: Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije, Rudi Bračič, predsednik Zveze nogometnih trenerjev Slovenije, Mile Burič, član komisije za priznanja, in Ivan Simonič (Matjaž Jakopič)
NOVO VODSTVO GASILSKE ZVEZE
Med načrti je ureditev lastnih prostorov
Gasilska zveza Slovenska Bistrica ima novo vodstvo. Na volilni skupščini, ki je bila pred dnevi v prostorih PGD Laporje, so za predsednika izvolili Franca Ačka, poveljnik pa je postal David Prelog. Gasilska zveza Slovenska Bistrica vključuje trinajst prostovoljnih gasilskih društev in PGD Impol iz občin Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica in Makole. Zveza tako združuje več kot 450 operativnih gasilcev, vseh članov pa je skoraj 2000. Eden od ciljev novega vodstva je ureditev lastnih prostorov v mestu Slovenska Bistrica.
“Prepričani smo, da si to zaslužimo. Župan občine Slovenska Bistrica nam je obljubil pomoč pri uresničitvi tega cilja, upamo, da se bo to zgodilo že konec naslednjega leta. Sedaj imamo v najemu prostore v gasilskem domu v Laporju, kjer smo sicer dobrodošli, a dejstvo je, da je center našega območja Slovenska Bistrica,” pravi Franc Ačko, sicer član PGD Laporje. Novi predsednik si bo v petletnem mandatu prizadeval tudi za menjavo odsluženega osebnega – komandnega vozila. Kot pravi, bo to težak zalogaj, saj je njihov budžet zelo omejen. “Kriteriji izobraževanj, tako po vsebini kot po času trajanja, predvsem na osnovni stopnji, morajo postati bolj življenjski in privlačnejši za mlade. Vpeljati želimo nekatere inovativne pristope skupnih vaj in usposabljanj, da bi povečali operativno moč in predvsem varnost in usklajenost intervencij. Zelo uspešni smo na tekmovalnem področju, naša društva so predstavljala praktično polovico udeležencev naše države na minulih gasilskih olimpijadah. To bomo spoštovali in spodbujali tudi naprej,” še dodaja novi predsednik Gasilske zveze Slovenska Bistrica.
Na volilni skupščini so potrdili tudi častna predsednika zveze Jožeta Črešnarja in Alojza Kocijančiča, ki sta za svoje dolgoletno delo prejela plaketi.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: David Prelog (levo) in Franc Ačko (GZ Slovenska Bistrica)
116 TON ODPADKOV
Akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu se je na območju občine Slovenska Bistrica udeležilo 5392 ljudi, med njimi 1600 otrok, je povedala koordinatorica akcije Maja Bračko. V gozdovih, ob potokih in v naseljih so prostovoljci zbrali kar dve toni akumulatorjev, baterij in embalaže z odpadnim oljem in nevarnimi snovmi ter osem ton gum, vseh odpadkov pa je bilo za nekaj kamionov ali 116 ton.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
KULTURNI TEDEN BISTRIŠKIH DIJAKOV
Srednja šola v Slovenski Bistrici je pripravila teden kulturnih dejavnosti. Izobraževanja in kulturne prireditve so ekonomski tehniki, trgovci in gimnazijci začeli v ponedeljek, 19. aprila 2004, ko sta se začela intenzivni tečaj angleškega jezika in predavanje o bioenergetiki, zasvojenosti in zdravilstvu.
Torek je bil v znamenju angleščine, zdravilstva in zasvojenosti, v sredo bodo dijaki ustanovili delovne skupine in razpravljali o Evropski uniji, literaturi in likovni umetnosti, ob 17. uri je bila v bistriškem Slomškovem domu kulturna prireditev za starše, dijake in profesorje. Četrtkov dan je bil namenjen gledališču: dijaki bodo uprizorili prvo dejanje igre Štirje letni časi Vinka Möderndorferja, predstava je bila ob 17. uri, dobro uro pozneje pa je bila na sporedu monokomedija Gašperja Tiča Joooj, tako sem prišel na svet. V petek, 23. aprila, so dijaki nadaljevali intenzivno učenje angleškega jezika, zvečer je bil ples v diskoteki Netopir, dijaki pa so ta dan tudi odšli na petdnevni izlet v London.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
SLOVENSKA BISTRICA DOBI FOTOKARTO
Časnik Večer je 19. aprila 1994 poročal, da je Slovenska Bistrica dobila svojo fotokarto. Ta predstavlja mesto, posneto z višine 6.000 metrov in je velika 62 x 90 cm. Karta, natisnjena v 3000 izvodih, je pregledna, dopolnjena s seznamom ulic in besedilno predstavitvijo mesta, v treh jezikih, slovenščini, nemščini in angleščini. Izdelava je stala 1,2 milijona tolarjev, polovico potrebnega denarja so prispevali sponzorji. Bistričani pa že razmišljajo o izdelavi fotoizseka mestnega jedra.
VIR: Večer
FOTO: sites.google.com
MEDOBČINSKO SREČANJE EKIP PRVE POMOČI
V organizaciji mariborskega občinskega odbora RK je 10 ekip Rdečega križa – dve ekipi odraslih članov iz Maribora in Slovenske Bistrice, mladi člani iz Maribora, Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice, v soboto, 19. aprila 1969, dopoldan v Mariboru tekmovalo za naslov najboljše ekipe Rdečega križa za prvo pomoč. Pri odraslih članih je bila najboljša ekipa Maribora, druga je bila ekipa iz Slovenske Bistrice. Med ekipami mladih članov so bili najboljši iz Slovenske Bistrice, na drugem mestu pa je bila ekipa osnovne šole Starše. Tekmovalne ekipe so štele 6 članov, med seboj pa so se pomerile v teoretičnem in praktičnem znanju. Najboljša ekipa odraslih se je uvrstila na republiško tekmovanje, ki je bilo 10. maja v Ljubljani, na to tekmovanje pa sta odšli tudi ekipi iz Starš in Slovenske Bistrice.
VIR: Večer
OKUPATOR ARETIRAL ŽUPNIKA ZORKA
Okupatorji so 14. aprila 1941 pri cerkvi razglasili, da mora vsaka hiša v vasi izobesiti zastavo. Melhior Zorko je po tem ukazu izobesil na župnišču dve zastavi: slovensko, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana, in nemško. Zvečer sta prišla dva nemška vojaka gledat, ali je župnik izpolnil ukaz. Ostro sta ga okarala z besedami, da so jima že pred prihodom k župnišču ljudje povedali, da je izobesil tudi srbsko zastavo, ker drži s Srbi in sovraži Nemce.
»Nikakor,« je Zorko ugovarjal in tajil svojo provokacijo, »na župnišču visi poleg nemške zastave slovenska, ki je bila prej prepovedana in zdaj časti Nemčijo ter pozdravlja nemške vojake. Z letaki ste nam napovedali, da ne prihajate nad Slovence, da nam nočete nič žalega, zato v imenu vernega ljudstva vihra slovenska zastava.«
Le nekaj dni pozneje, 19. aprila 1941, so Nemci župnika Melhiorja Zorka aretirali in ga zaprli v mariborskih zaporih. Po mesecu ali dveh so ga izgnali na Hrvaško. Od septembra 1941 je deloval v župniji Marije Gorice v Zagorju, od koder se je junija 1945 vrnil v Slovenijo in 1. novembra istega leta spet prevzel svojo župnijo na Spodnji Polskavi. Zorko je med internacijo na Hrvaškem napisal pesnitvi »Koncert na Murvi« ter »General in admiral«.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 207
ŠVEDINJA NA POTI Z VOZOM
Senzacijo je pred dnevi zbujala mlada Švedinja Linde Klinkowström, ki je na poti po Evropi z dvovprežnim vozom prenočevala v Slovenski Bistrici ter drugo dopoldan nadaljevala svojo pot proti Ptuju.
VIR: Mariborski večernik Jutra
RAZPISANE UČITELJSKE SLUŽBE
Razpisana so mesta učiteljskih služb v naši okolici, in sicer v Makolah za učitelja, pri Sv. Martinu na Pohorju za učiteljico, v Studenicah za učitelja ter v Slovenski Bistrici za učitelja. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 20. maja.
VIR: Mariborski večernik Jutra
PRODAJO POSESTVO NA ŠMARTNEM
Prodam posestvo v dobrem stanju, katero meri 24 oralov, 10 oralov dobrega gozda, ostalo travniki in njive. Več se izve v trgovini Leopold Vorša, Sv. Martin, p. Slov. Bistrica.
VIR: Mariborski večernik Jutra
KOZE TUDI NA PRAGERSKEM
Bolezen koz v Mariboru in okolici
Občinstvu se naznanja, da se je pojavilo v sosednjih občinah več slučajev bolezni koz, kakor n. pr. v Dobrovcu, Pragerskem, Pivoli, Tresternici, Sv. Miklavžu in Čelnici. Vsakega se v njegovem lastnem interesu svari, obiskovati te občine. Posebno nevarnost vsebuje obisk hiš v teh občinah, katere so z to boleznijo okužene za one osebe, katere tekom zadnjih 4 let sploh niso bile cepljene, ali pa je cepljenje ostalo brezuspešno. Konečno se naznanja, da se bo po Velikonočnih praznikah brezplačno cepljenje proti kozam nadaljevalo.
VIR: Mariborski delavec
Rodil se je pravnik ERVIN MEJAK
Dr. Ervin Mejak se je rodil 19. aprila 1899 v Slovenski Bistrici.
V Ljubljani je študiral na pravni fakulteti in leta 1925 doktoriral. Bil je odvetnik v Slovenskih Konjicah in v Celju.
V letih 1917−18 se je bojeval v avstroogrski armadi na soškem in tirolskem bojišču. Ko je propadla monarhija, se je v Celju pridružil slovenski vojski in z Malgajevim oddelkom odšel na Koroško, kjer je bil ranjen in odlikovan.
Po okupaciji leta 1941 so ga Nemci zaprli in izgnali v Srbijo, od koder se je po vojni vrnil in izdal knjigo V boju za našo severno mejo.
Bil je aktiven član Planinske zveze Slovenije (PZS). Leta 1969 je izdal vodič Pojdimo v gore.
10. oktobra 1987 je v Mariboru svečano odkril spomenik generalu Maistru.
Ervin Mejak je umrl 14. oktobra 1989.
VIR: biografski-sb.si